Presenetljivo je, da ni jasnega odgovora na vprašanje, s kakšnim namenom čaplja stoji na eni nogi. Obstajajo le hipoteze.
Medtem pa so klinične in znanstvene študije natančno raziskale in potrdile pozitivne učinke stoje na eni nogi pri človeku. Ugotovljeno je bilo, da se čas, ko človek lahko obdrži ravnotežje, ko stoji na eni nogi, z leti skrajša, ker občutek za ravnotežje z leti slabi.
Rezultati raziskav so pokazali, da se povprečni čas, ko lahko oseba stoji na svoji nedominantni nogi, zmanjša za približno 2,2 sekunde na desetletje ali za 1,7 sekunde, če stoji na dominantni nogi.
Postopoma se staramo – to je normalno. Ni pa normalno, da se hitro staramo. In žal se to dogaja. Kaj lahko storimo, da naša biološka starost ne prehiteva koledarske? Zelo preprosto: stati morate na eni nogi in čim dalj časa ohranjati ravnotežje. Za še večji učinek pa stojte na eni nogi miže.
Ameriški raziskovalci s klinike Mayo v Rochesterju v Minnesoti so izvedli ustrezne poskuse oziroma vrsto testov, katerih rezultat je bila ugotovitev, da se starejši od 50 let starajo počasneje, če pri stoji na eni nogi ravnotežje ohranijo 30 sekund.
Zmožnost ohranjanja ravnotežja ni odvisna samo od mišične moči, ampak tudi od delovanja somatosenzoričnega in vestibularnega aparata.
Somatosenzorični sistem ali somatski senzorični sistem je del senzoričnega živčnega sistema za zaznavanje mehanosenzoričnih informacij, povezanih z dotikom, in za nocicepcijsko zaznavanje bolečine in temperature.
Vestibularni aparat je simetričen par organov v notranjem ušesu, ki deluje kot čutilo za ohranjanje ravnotežja in položaja telesa ter smeri gibanja in omogoča orientacijo v prostoru. Motnje v delovanju vestibularnega aparata ne obljubljajo dolgega življenja. To dokazujejo zelo zaskrbljujoči rezultati poskusov, ki so se začeli v 90. letih prejšnjega stoletja. Testirali so 50-letnike. Opazovanja so pokazala, da je bila pri ljudeh, ki so vzdrževali ravnotežje, ko so stali na eni nogi z zaprtimi očmi manj kot 3 sekunde, v naslednji desetih letih 3-krat večja umrljivost kot pri stabilnejših ljudeh, ki so na eni nogi uspeli z zaprtimi očmi stati 10 sekund in več.
Dawn Skelton, profesorica na Glasgow Caledonian University in avtorica globalne pobude za preprečevanje in obvladovanje padcev pri stareših, je tehniko “položaj čaplja ali petelin” vključila v raziskovalne študije in ugotovila, da se sposobnost ohranjanja ravnotežja postopoma vrne, proces staranja se upočasni, starostne spremembe v možganih se močno zmanjšajo, okrepijo se tudi mišice in
kosti. Eno izmed njenih zanimivih predavanj, objavljenem v strokovni medicinski publikaciji, nosi naslov: “Starega psa ne morete naučiti novih trikov – ali pa ga vendarle lahko?”
V predavanju je izpostavila problem slabega ravnotežja pri starejši, kar je vzrok za pogoste padce. Kot rešitev predlaga:
“Izzivajte svoje ravnotežje! Nujno in prizadevno se morate lotiti tistega, kar vam ne uspeva več. Namreč, začnite vaditi ‘pozo čaplje’ ali ‘petelin stoji na eni nogi’. Sčasoma se vam bo povrnila sposobnost ohranjanja ravnotežja. Proces staranja se bo obrnil in starostne spremembe, tiste
nevrodegenerativne, bodo izginile. Okrepile se bodo tudi kosti – še posebej medenica, okrepil se bo imunski sistem, noge bodo prenehale zmrzovati in krčne žile se bodo umaknile.”
Medtem ko znanost išče oprijemljive razlage soodvisnosti biološke starosti in časa stoje na eni nogi z zaprtimi očmi, na Vzhodu že od nekdaj trenirajo sposobnost ohranjanja ravnotežja na eni nogi, ker verjamejo, da sta človekovo zdravje in dolgoživost odvisni od sposobnosti ravnotežja. Vzhodnjaške tehnike joge, chigonga, taichija in kungfuja vklučujejo vajo, imenovano “poza čaplje” ali “zlati petelin, ki stoji na eni nogi”.
Starodavni modreci so zagotovo zelo dobro poznali učinek posameznih položajev telesa na biokemijske procese v organizmu, na katere s pretokom po meridianih blagodejno in zdravilno učinkuje življenjska energija, bioenergija ali življenjska sila “chi”. In iz njihove “lestvice” izhaja:
20 ali več sekund na eni nogi z zaprtimi očmi ustreza biološki starosti 20 let ali manj
15 sekund – biološki starosti od 21 do 30 let
10 sekund – biološki starosti od 31 do 40 let
7 sekund – biološki starosti od 41 do 50 let
5 sekund – biološki starosti od 51 do 65 let
3 sekunde – biološki starosti od 65 let in več let
Medicinsko dejstvo je, da z leti ljudje izgubijo občutek za ravnotežje. V medicini se za ocenjevanje delovanja nevronskih poti, po katerih se senzorične informacije iz perifernih živcev prenašajo v možgansko skorjo že 150 let uporablja t.i. Rombergov test (imenovan po nemškem nevrologu Moritzu Heinrichu Rombergu), ki meri človekov občutek za ravnotežje. Zdravniki zagotavljajo: s starostjo – od približno 25 let – postaja vse težje stati na eni nogi. Pri starosti 70 let si le redki lahko oblečejo hlače ali nataknejo nogavico stoje na eni nogi. Preizkušnja pa postane izjemno huda, če »čaplja« ali »petelin« zapreta oči. Starejši ljudje ponavadi padejo v dveh do treh sekundah, nekateri tudi takoj. In to seveda ni dobro, kajti težave z ravnotežjem kažejo na senilne spremembe v telesu in razkrivajo pravo starost, katere znaki navzven morda niso tako opazni. Nevrodegenerativne spremembe poslabšajo delovanje vestibularnega aparata, poslabšajo pa ga tudi nekatera zdravila kot so aspirin, antibiotiki in diuretiki, ki jih starejši pogosto jemljejo.
Med tehnikami za upočasnitev staranja, krepitev zdravja ali zdravljenje je tehnika stoje na eni nogi zagotovo najenostavnejša: samo stojte na eni nogi z odprtimi očmi – minuto na desni, minuto na levi nogi. Da obdržite tako pozo, je potrebno nekaj napora, toda po tednu dni treninga dvakrat na dan – zjutraj in zvečer – boste zlahka ohranili ravnotežje. Nato lahko začnete s “samozdravljenjem” –
poskusite vzpostaviti ravnotežje tako, da zaprete oči.
Ohranjanje ravnotežja z zaprtimi očmi je seveda veliko težje, ker vizualno ne morete stabilizirati svojega položaja. Zanesti se morate samo na občutke – na tiste signale, ki vstopajo v možgane iz notranjega ušesa, mišic, sklepov, živčnih končičev in taktilnih receptorjev, ki se nahajajo v stopalih.
Možgani povzemajo te signale, jih obdelajo in pošiljajo odzivne ukaze. Mišice v različnih delih telesa, ne le v nogah, reagirajo in telesu pomagajo ohranjati pokončni položaj. Fiziki ta pojav imenujejo dinamično ravnotežje, fiziologi pa propriocepcija – sposobnost zaznavanja svojega položaja v prostoru. Leta 2021 je Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino prejel armensko-ameriški molekularni biolog in nevroznanstvenik Ardem Pataoutia za ugotovitve o t.i. senzorični transdukciji – procesu, s katerim čutilni receptorji pretvarjajo dražljaje v elektrokemične potenciale.
Propriocepcija zagotavlja zavedanje gibanja, drže in spremembe ravnotežja. Možgani dobivajo različne informacije preko različnih čutil oz. senzorjev, ki se nahajajo v tkivih našega telesa: mišicah, kitah, sklepih itd., s katerimi nato pravilno deluje naše telo. Zato ima stoja na eni nogi tako “čudežne” učinke na zdravje in obenem upočasnuje staranja.
Maria Ana Kolman
www.sebur.si