Imunski sistem je eden najpomembnejših obrambnih in uravnalnih sistemov našega organizma. Njegovo delovanje ni odvisno le od prisotnosti povzročiteljev okužb, temveč od številnih medsebojno povezanih dejavnikov – od prehrane, spanja in življenjskega sloga do stresa, starosti, genetike ter okoljskih vplivov.
Se odpornost telesa spreminja skozi leto?
Obolevnost ljudi se skozi leto ne pojavlja povsem naključno. Epidemiološke statistike v številnih delih sveta kažejo sezonska nihanja pri pojavljanju različnih okužb, pa tudi pri nekaterih drugih zdravstvenih dogodkih. Na območjih severno od ekvatorja so določena obdobja leta tradicionalno povezana s povečano pojavnostjo okužb in drugih zdravstvenih težav.
V okviru nekaterih teorij se kot zanimivi omenjajo predvsem prehodi med letnimi časi – konec septembra in oktober, konec decembra in januar ter konec marca in april. Zagovorniki koncepta »ritmov imunskega sistema« menijo, da lahko v teh obdobjih pride do sprememb v sposobnosti organizma, da se učinkovito prilagaja zunanjim obremenitvam.
Vzrokov za sezonska nihanja je lahko več. Na človeka vplivajo temperatura, količina sončne svetlobe, spremembe življenjskih navad, kakovost spanja, prehrana, telesna dejavnost, stres in izpostavljenost različnim povzročiteljem okužb. Raziskujejo se tudi morebitne povezave med biološkimi ritmi organizma in širšimi okoljskimi oziroma kozmičnimi dejavniki.
Hipoteze o vplivu Sončeve aktivnosti in sprememb elektromagnetnega okolja na zdravje so zanimive, vendar jih ni mogoče obravnavati kot dokončno dokazane razlage sezonskih nihanj obolevnosti.
Imunski sistem ni le obramba pred okužbami
Imunski sistem je kompleksen integrativni sistem, ki je tesno povezan z živčnim, hormonskim, prebavnim in drugimi sistemi v telesu. Njegova naloga ni zgolj obramba pred virusi in bakterijami, temveč tudi prepoznavanje in nadzor različnih tujih oziroma spremenjenih bioloških struktur ter sodelovanje pri vzdrževanju notranjega ravnovesja organizma.
Na njegovo delovanje vplivajo številni dejavniki. Med pomembnejšimi so genetske značilnosti posameznika, starost, prehranski status, telesna dejavnost, kakovost spanja, stres in splošno zdravstveno stanje.
Zato je skrb za imunski sistem predvsem dolgoročen proces. Uravnotežena prehrana, zadosten vnos vseh ključnih hranil, kakovosten spanec, redna telesna dejavnost in
obvladovanje kroničnega stresa predstavljajo temelje dobrega delovanja organizma.
Pri prehrani je pomembna predvsem uravnoteženost. Nobena posamezna sestavina ali prehransko dopolnilo ne more nadomestiti raznolike prehrane. Telo potrebuje ustrezno razmerje beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter zadosten vnos vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi.
Stres – eden pomembnih dejavnikov
Sodobni način življenja organizem pogosto izpostavlja dolgotrajnim psihičnim in fizičnim obremenitvam. Kronični stres lahko vpliva na številne telesne procese, tudi na delovanje imunskega sistema.
Ko se stres, pomanjkanje spanja, neustrezna prehrana in druge obremenitve kopičijo, se lahko zmanjša sposobnost organizma za učinkovito prilagajanje. Prav zato je še posebej pomembno, da v obdobjih povečane izpostavljenosti okužbam in drugim obremenitvam telesu zagotovimo dobre pogoje za njegovo naravno regeneracijo.
Imunostimulatorji – več ni vedno bolje
V zadnjih letih je na trgu vse več izdelkov, ki obljubljajo »krepitev imunskega sistema«. Pri tem pa je pomembno razumeti, da imunski sistem ni preprost mehanizem, ki bi ga bilo vedno koristno čim bolj stimulirati.
Cilj ni nujno čim močnejši, temveč uravnotežen in ustrezno reguliran imunski odziv. Pretirano poseganje v delovanje imunskega sistema je lahko problematično, zlasti pri ljudeh z določenimi boleznimi, alergijami ali avtoimunskimi motnjami oziroma pri tistih, ki uživajo zdravila, ki vplivajo na imunski sistem.
Zato velja pri uporabi imunostimulatorjev in drugih prehranskih dopolnil načelo previdnosti. Pred uporabo je smiselno upoštevati priporočene odmerke, navodila proizvajalca in – pri zdravstvenih težavah ali sočasnem jemanju zdravil – tudi nasvet zdravstvenega strokovnjaka. Pomembno je tudi razlikovati med imunostimulacijo in imunomodulacijo. Prva se nanaša na spodbujanje določenih imunskih odzivov, medtem ko je cilj imunomodulacije uravnavanje delovanja imunskega sistema. Pri kompleksnem sistemu, kot je imunski sistem, je prav ravnovesje pogosto pomembnejše od prekomernega spodbujanja, ki pogosto povzroči »kaos« v delovanju imunskega sistema in posledično avtoimune bolezni.
Naravna podpora v programu profesionalne fitoterapije
V programu profesionalne fitoterapije so vključeni tudi pripravki, katerih namen je podpora organizmu v obdobjih večjih psihofizičnih obremenitev ter podpora uravnoteženemu delovanju imunskega sistema.
Čaga z rožnim korenom
Kombinacija čage in rožnega korena je namenjena podpori organizmu pri stresnih obremenitvah ter podpori prilagoditvenim sposobnostim telesa. V fitoterapevtskem pristopu se rožni koren pogosto uvršča med adaptogene rastline.
Čaga z elevterokokom
Čaga z elevterokokom je namenjena podpori telesni in duševni zmogljivosti ter organizmu v obdobjih povečanih psihofizičnih obremenitev. Elevterokok se tradicionalno uporablja kot adaptogen, torej kot rastlina, ki naj bi podpirala sposobnost organizma za prilagajanje stresu.
ALFIT 1 za imunski sistem
ALFIT 1 za imunski sistem je pripravljen po recepturi dr. Korepanova in je v programu namenjen splošni podpori organizmu ter imunskemu ravnovesju.
Najpomembnejše je ravnovesje
Imunski sistem je dinamičen sistem, ki se ves čas prilagaja notranjemu in zunanjemu okolju. Njegovega delovanja zato ne moremo obravnavati ločeno od celotnega načina življenja. Namesto vprašanja, kako imunski sistem čim bolj »okrepiti«, je morda pomembneje vprašati: kako ustvariti pogoje, v katerih lahko učinkovito in uravnoteženo opravlja svoje naloge?
Temelj pravilno delujočega imunskega sistema so raznolika prehrana, dovolj spanja, gibanje, obvladovanje stresa in zdrav življenjski slog. Fitoterapija in izbrani naravni pripravki so lahko pri tem dopolnilna podpora, vendar ne nadomestijo diagnostike, zdravljenja ali strokovnega zdravstvenega svetovanja.
Skrb za imunski sistem se začne veliko prej, preden zbolimo – z vsakodnevnimi navadami, ki telesu omogočajo, da ohranja svoje naravno ravnovesje.
Maria Ana Kolman