Na poti v Sibirijo se običajno za nekaj dni ustavim pri prijateljih v Moskvi, obiščem gledališče ali galerijo, pogosto pa grem na kakšno zanimivo predavanje na medicinskih univerzah. Tokrat sem se udeležila predavanja profesorja Claudia Franceschija, ki ga je imel v Ruskem znanstvenem centru za kirurgijo akademika B. V. Petrovskega (RSCS). Profesor je predavanje naslovil “Skrivnosti in paradoksi staranja in dolgoživosti”. Prof. Franceschi je sicer svetovno priznan imunolog, utemeljitelj teorije “vnetnega staranja”, avtor številnih znanstvenih študij, dolga leta je bil znanstveni direktor Italijanskega raziskovalnega centra za staranje, od leta 2016 pa je častni profesor na Univerzi v Bologni. Pred leti se je pridružil raziskovalcem na Inštitutu za dolgoživost na Državni univerzi N. I. Lobačevski (NNSU) v Nižnjem Novgorodu, kjer je zdaj vodja Laboratorija za sistemsko medicino in zdravo staranje.
Pred 25-imi leti je prof. Franceschi v strokovno literaturo prvič uvedel termin inflammaging (ang. inflamm in aging) in oblikoval teorijo vnetnega staranja. Bistvo njegovih ugotovitev je, da prav kronično sistemsko vnetje znatno pospešuje staranje. Profesor je v številnih kliničnih študijah dokazal povezavo med vnetjem in številnimi boleznimi, ki se razvijejo v starosti in skrajšujejo življenje: srčno-žilne, onkološke bolezni, sladkorna bolezen, različne oblike demence itd. Dolga leta je sistemsko proučeval tudi imunosenescenco oz. s staranjem povezane spremembe imunskega sistema in ugotovil, da s staranjem tako prilagodljivi kot prirojeni imunski sistem sčasoma izgublja učinkovitost, kar vodi do težav pri vzpostavitvi imunskega odziva proti patogenom.
Prof. Franceschi kot gostujoč profesor pogosto predava na moskovskih medicinskih univerzah.
Povedali so mi, da so njegova predavanja pravi spektakel. Profesor je star 79 let, po zunanjosti, vitalni energiji in radoživosti, s katero predava, pa bi mu prisodila vsaj 20 let manj.
Iz zapiskov predavanja podajam nekaj zanimivosti:
RAVNOVESJE NOVIH IN “ODPADNIH” CELIC V TELESU
Količina rastnega hormona ali somatotropina, imenovanega tudi hormon mladosti (STH), ki ga izloča hipofiza, z leti upada. Naravno izločanje rastnega hormona iz hipofize je najbolj intenzivno pri starosti do 20 let, nato pa se količina hormona zmanjšuje od 10-15 % vsako naslednje desetletje. Oseba pri dvajsetih letih proizvede povprečno 500 mcg somatotropina na dan, pri osemdesetih letih pa le še 25 mcg. Vzporedno s tem pa v telesu z leti narašča število starih, okvarjenih celic oz. odpadnih celic. Kot je s posebno metodo ugotovil ruski akademik B.V. Balotov, je število starih celicih pri enoletnem otroku 1%, pri 10-letnem otroku od 7-10%, pri 50-letnikih pa od 40-50%. Naše telo nenehno proizvaja nove celice, pa tudi celične in molekularne odpadke. Po najnovejših znanstvenih podatkih v človeškem telesu vsak dan umre od 50 do 70 milijard celic. Njihovi delci aktivno krožijo v telesu in lahko povzročijo škodo. Pri mladih, zdravih ljudeh se telo precej uspešno spopada z odstranjevanjem teh neuporabnih in zdravju škodljivih celic. Mehanizmi “samopožiranja” okvarjenih celičnih komponent (avtofagija) in samouničenja poškodovanih celic (apoptoza) delujejo sprva dobro. Toda s starostjo se količina “odpadkov” povečuje, delitev celic pogosteje povzroča razgradnje, sam “sistem čiščenja notranjih odpadkov” pa začne delovati nepravilno, zato se odmrle in okvarjene celice še kar zadržujejo in kopičijo v telesu, imunski sistem se na njihovo prisotnost odzove in sproži vnetno reakcijo, ki počasi preide v kronično sistemsko vnetje. Kronično sistemsko vnetje pa je dokazano glavni vzrok za propadanje telesa.
PO POTNEM LISTU 60, BIOLOŠKA STAROST PA 41 LET
Znanstvene študije so pokazale zanimive rezultate: pri nekaterih ljudeh je bila ugotovljena občutna razlika v starosti v potnem listu in biološki starosti, ki je dosegla tudi 20 let!
Nek 60-letni prostovoljec je imel biološko starost nekaj več kot 41 let. Hkrati je bil v študiji tudi 41-letni prostovoljec, čigar telesno stanje je ustrezalo 60 – letniku.
Ocena je bila izvedena s posebnim merilnikom, imenovanim »vnetna ura«. Tako strokovnjaki imenujejo sistem znanstveno dokazanih kazalnikov sistemskega vnetja, ki najnatančneje odraža biološko starost. V običajnih medicinskih laboratorijih se takšne analize še ne izvajajo, opravljajo jih le v raziskovalnih centrih. Toda sčasoma bo, kot je pričakovati, »vnetna ura« morda postala široko dostopna. In z njihovo pomočjo bodo sestavljeni individualni »starostni potni listi« – je prepričan profesor.
Sistemsko vnetje med staranjem za razliko od običajnih vnetnih procesov ni neposredno povezano z vdorom virusov in bakterij. K vnetjem lahko seveda prispevajo tudi kronične okužbe, toda vodilno vlogo pri vnetnem staranju igrajo celični in molekularni odpadki, ki jih proizvaja naše telo.
KAKO PODALJŠATI MLADOST?
Rešitev je preprosta: uprimo se vnetjem in jih odpravimo!
Prvič: da bi to dosegli, moramo najprej zmanjšati vpliv zunanjih dejavnikov, ki poslabšajo sistemsko vnetje: nezdrava prehrana (uživanje hitre hrane, sladkarij itd.), onesnažen zrak, kronični stres (tako duševni kot fizični – ko je človek nenehno preobremenjen zaradi težkega fizičnega dela ali pretirane športne aktivnosti), ultravijolično sevanje (prekomerna izpostavljenost soncu), pomanjkanje spanca, kronične okužbe (bakterijske, virusne, glivične).
Drugič: za podaljšanje zdravega življenja je treba iz telesa odstraniti celične, molekularne in druge nakopičene notranje odpadke. Zaenkrat je to vprašanje prihodnosti. Znanstveniki razvijajo in preizkušajo različne metode, medtem pa, ko čakamo na znanstvene preboje, lahko samostojno sprejmemo znanstveno dokazane in dostopne ukrepe za upočasnitev staranja, ki bodo zagotovo tudi zmanjšali tveganja za resne bolezni, povezane s starostjo.
Profesor zato predlaga “ZLATA PRAVILA ZA VSAKDANJE ŽIVLJENJE”
1. Izboljšanje prehrane: nič ni boljšega od mediteranske prehrane – zelenjava, zelišča, sadje, ribe, oreščki, polnozrnata žita. V enem od svojih znanstvenih del je dokazal, da če se takšne prehrane držimo eno leto, lahko svojo biološko starost zmanjšamo za leto in pol. Pri tem ima pomembno vlogo olivno olje. Ruski strokovnjaki ugotavljajo, da mu je laneno olje po lastnostih najbližje, ker vsebuje tudi veliko dragocenih sestavin proti staranju. Priporočljivo se je izogibati sladkarijam. Majhna količina kakovostnega suhega vina (kozarec ali dva na dan) po profesorjevih besedah ni prepovedana, ker človeku daje užitek, ki je obvezen del čustvenega vidika dolgoživosti. Pomembno je, da se ne prenajedamo in da jemo vedno ob istem času, ker so naši cirkadialni ritmi s tem dobro koordinirani.
2. Gibajte se več, vendar upoštevajte, da pretirana telesna aktivnost poslabša sistemsko vnetje in dejansko pospešuje staranje.
3. Poiščite načine za zmanjšanje psihološkega stresa, ki močno prispeva k prezgodnjemu staranju telesa. Naše telo nenehno proizvaja kortizol, znan kot “stresni hormon”. Če ga je preveč, je to slabo. Hkrati pa je kortizol potreben za spopadanje z vnetjem. Če torej v telesu nimate dovolj kortizola, se bo raven sistemskega vnetja močno povečala, to lahko pomeni, da se bo staranje pospešilo. Telo mora vzdrževati ravnovesje in proizvajati tako provnetne kot tudi protivnetne komponente. Če slednjih ni dovolj, potem vnetje doseže vrhunec.
4. Izobražujte se, stremite k učenju novih stvari, družite se z ljudmi, ki so vam všeč – vse to prispeva k zdravi dolgoživosti.
5. Dovolj spite. Spanje je najboljši “čistilec” v možganih nakopičenih molekularnih odpadkov. Dokazano je, da dober nočni počitek pomaga preprečevati Alzheimerjevo bolezen in druge oblike demence.
PARADOKSI DOLGOŽIVOSTI
Med najbolj odmevnimi študijami profesorja Claudia Franceschija so pionirske študije o genetiki, epigenetiki in metabolnih zakonitostih staranja in dolgoživosti (pri stoletnikih), ter odkritje jedrnih genov in polimorfizmov mtDNK pri ljudeh z dolgo življensko dobo, pa tudi pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo in sladkorno boleznijo tipa 2. Veliko presenečenje med strokovnjaki gerontologi pa so vzbudile študije o odločilnih biomarkerjih staranja – črevesnih mikrobiomih, N-glikanih, metilacijah DNK, vnetnih miR faktorjih ter metabolomskih in lipidomskih označevalcih.
Presenetila jih je namreč ugotovitev, da imajo ljudje, starejši od 100 let, bogato črevesno mikrofloro.
»Skoraj najboljšo od vseh, s katerimi sem se kdaj srečal!« je povedal profesor. Bogata mikroflora vsebuje veliko vrst bakterij. Na splošno se s starostjo število vrst bakterij pri človeku zmanjšuje. Toda pri dolgoživih se raznolikost mikroflore ohranja, kar igra pomembno vlogo pri zaščiti pred resnimi boleznimi. Glavni pogoj za ohranjanje bogate in zdrave mikroflore je uživanje več zelenjave, sadja, jagodičevja, stročnic in fermentiranih izdelkov (fermentirani mlečni izdelki, kislo zelje, itd.).
V študijah so neštetokrat preverili DNK ljudi, ki živijo 105 let ali več. Našli niso nobenega “gena za dolgoživost.” Odkrili pa so dva presenetljiva paradoksa: pri vseh “dolgoživcih” je ščitnica proizvajala nekoliko manj hormonov kot običajno, in vsi so imeli prekomerno telesno težo.
Na Zemlji obstajajo “modre cone” – regije, kjer prebivalstvo živi dlje od povprečja in pogosto doseže 100 let ali več. Prva “modra cona” na svetu je bila odkrita v Italiji, v provinci Nuoro na vzhodnem delu Sardinije. Med proučevanjem dolgoživosti lokalnih prebivalcev so znanstveniki analizirali njihov življenjski slog, DNK, črevesno mikrofloro, presnovo in druge značilnosti. Ugotovili so, da imajo “dolgoživci” boljšo reparacijo genov, to pomeni boljše “popraviljanje” prelomov DNK, pa tudi veliko manj mutacij, vključno v 7-8 pomembnih genih, ki so odgovorni za razvoj srčno-žilnih in nekaterih drugih bolezni. Presenetljiva pa je bila ugotovitev: pri vseh je bilo ugotovljeno zmanjšano delovanje ščitnice.
Kako je mogoče razložiti ta pojav? S tem vprašanjem so se pred kratkim ukvarjali na eni izmed mednarodnih konferenc in ugotovili, da počasen metabolizem (zmanjšana proizvodnja ščitničnih hormonov ga lahko dejansko upočasni) očitno zmanjšuje kopičenje različnih razgradenj in poškodb v telesu. Zlasti se zmanjša količina znotrajceličnih in molekularnih “smeti”, ki nastanejo v telesu. To pa posledično zmanjšuje tveganje za razvoj hudih starostnih bolezni.
Druga presenetljiva značilnost pri 100 do 105 let starih ljudeh je prekomerna telesna teža.
Vsi “dolgoživci” so imeli povečano količino maščobnega tkiva. Znano je, da je takšno tkivo pomemben endokrini organ, ki izloča hormone, pa tudi druge molekule, ki vplivajo na presnovo. V svoji raziskavi je profesor opazil, da nekaj, relativno majhnega presežka maščobe v telesu najverjetneje igra pozitivno vlogo pri starejših od 85 let in jim pomaga doseči dolgoživost. Vendar to ne pomeni, da je prekomerna telesna teža v kateri koli starosti upravičena. Fiziologija “dolgoživcev” se namreč zelo razlikuje od fiziologije drugih ljudi. Zato pridobljenih podatkov ne moremo prenesti na tiste, ki še niso dopolnili 85 let. Poleg tega je treba upoštevati, da v človeškem telesu obstajajo različne vrste maščobe. Na primer podkožna maščoba, tudi v primeru rahlega presežka, ne velja za tako škodljivo kot visceralna maščoba. Slednja “ovija” notranje organe – srce, želodec, jetra, ledvice, pljuča in v primeru presežka začne aktivno škodovati: izzove vnetne procese in prispeva k povečanemu tveganju za srčne infarkte, kapi in raka.
“Dolgoživci” imajo več podkožne maščobe kot visceralne. Verjetno pa tudi značilnosti njihovega telesa in dobri obrambni mehanizmi zmanjšujejo negativne učinke škodljive maščobe.
Profesor Claudio Franceschi je predavanje zaključi s priporočilom: “Ne bojte se staranja! Veselite se življenja! Živite polno življenje, ne da bi se neprestano obremenjevali s tem, kaj jeste vsak dan ali da bi morali teči dve uri na dan. Seveda si je treba na splošno prizadevati za zdravo prehranjevanje in zmerno telesno aktivnost, vendar je treba to početi brez fanatizma in nasilja nad seboj. Da se koristi ne bi spremenile v neznosen stres!”
PRIPIS
V programu profesionalne fungoterapije dr.Korepanova je proizvod agarikus ali macesnova goba, ki iz telesa odstranjuje toksine in odmrle ter okvarjene celice.
Konec oktobra pa bo na Kreti potekal 8-dnevni program “Aktivne počitnice, zdrav življenjski slog in pomlajevanje.”
Maria Ana Kolman
www.sebur.si