Jesen je pred vrati in z njo prihaja hladno vreme, dež, prehladi in okužbe. Hladen zrak in visoka vlažnost izzoveta ne le prehlade, temveč tudi napade bronhialne astme. Jeseni se poveča tudi koncentracija alergenov, kot so plesni in cvetni prah pozno cvetočih rastlin, kar prispeva k poslabšanju alergij.
V začetku septembra je zato skrajni čas, da okrepite svoj imunski sistem. V odvisnosti od kozmičnih ciklusov so namreč v letu tri obdobja, ko vsak imunski sistem oslabi: konec septembra in oktober, konec decembra in januar ter konec marca in april. Valovi obolevnosti se letno ponavljajo vedno v istih časovnih presledkih. Zdravstvene študije incidence epidemij, obolevnostmi za raznimi kroničnimi, tudi onkološkimi boleznimi in drugih zdravstvenih težav ter stopnje umrljivosti kažejo, da je največje število okužb, obolevnosti in smrti prav v teh časovnih intervalih. Ti intervali veljajo za področja od ekvatorja proti severu. V teh obdobjih vsi patogeni, torej bakterije in virusi, sinhrono povečajo svojo aktivnost. Statistika smrti, ki niso povezane z okužbami, npr. smrti zaradi kapi in raka ter neinfekcijske smrti, je pokazala popolnoma enak graf.
Po eni izmed razlag naj bi bili ciklusi povečane smrtnosti in obolevanja lahko povezani z vrtenjem Zemlje okoli Sonca. Morda so na nek način smrti povezane s spremembo elektromagnetnega polja Zemlje, na katero vplivajo valovi, ki jih ustvarja Sonce, in povečane aktivnosti Sonca oz. njegovih peg. Ti valovi vplivajo na aktivacijo mikroflore ali biote in zavirajo obrambo telesa.
Imunski sistem pripada integrativnim sistemom, tako kot tudi živčni, srčno-žilni in prebavni. Sestavljajo ga organi oz. tkiva (kostni mozeg, vranica, priželjc, fetalna jetra, bezgavke itd.), celice (limfociti, makrofagi, dendritične celice itd.) in vodotopne molekule (citokini, komplement, protitelesa itd.). Vsi ti dejavniki so povezani v celoto in delujejo kot obrambni sistem, ki vključuje mehanske prepreke, biološka in kemična orožja. Z njimi deluje naš organizem predvsem proti tistim dejavnikom, ki jih oceni kot nevarne in jih je potrebno uničiti ali odstraniti.
Zdrav organizem je neposredno povezan z učinkovitim delovanjem imunskega sistema. Imunski sistem ni le prva obrambna linija ob vdoru patogenov, kot so virusi ali bakterije, ampak se vpleta v delovanje živčnega in endokrinega sistema ter je bistvenega pomena pri odzivu na fizični in psihični stres. Kronično obremenjen imunski sistem izčrpava organizem in je vzrok za vrsto bolezni: astmo, revmatoidni artritis, Chronovo bolezen, celiakijo, gastritis, aterosklerozo, debelost, sladkorno bolezen in nekatere vrste raka. Glavna funkcija imunskega sistema je nadzor nad delovanjem tujega biološkega materiala v našem telesu. Človek s šibkim imunskim sistemom pogosteje oboleva tako za virusnimi kot tudi za kroničnimi, torej tudi onkološkimi boleznimi. S pravilno in uravnoteženo prehrano ter zdravim življenjskim slogom je mogoče zagotoviti in ohraniti učinkovito delovanje imunskega sistema. Koncept “pravilne prehrane” je potrebno upoštevati brez fanatizma in skrajnosti. Človek mora prejeti ustrezno količino maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov, ki jih telo potrebuje. Poleg tega je naše telo z genskim zapisom prilagojeno na okolje, v katerem živi in zato potrebuje hrano in vodo iz domačega okolja. Po mnenju mnogih kliničnih nutricionistov lahko prehrana sodobnega človeka zagotovi le 5% potrebnih mikroelementov in vitaminov, kar je seveda absolutno premalo za učinkovito delovanje imunskega sistema. Zato naj bo hrana bogata z vitaminom C (pomaranče, limone, grenivke, kivi, šipek, rakitovec, brusnice in ostale vrste jagodičevja, brokoli, paprika …), vitaminom D (mastne ribe, rumenjak, gobe, mleko, jogurt, žitarice …) in cinkom (govedina, svinjina, jagnjetina, morski sadeži, oreščki in stročnice …).
Imunski sistem je odvisen tudi od genskih dejavnikov in načina življenja. Najbolj ga ogrožajo stresi in psihofizične preobrementive. Če vse to sovpada še s kozmičnimi ciklusi, ki negativno delujejo na imunski sistem, je v teh obdobjih odpornost telesa potrebno okrepiti z imunostimulatorji in adaptogeni, ki pa naj bodo naravnega izvora. V zadnjih letih je očiten trend reklamiranja imunostimulatorjev, vendar bi vsakdo moral sam presoditi ali njegov imunski sistem potrebuje dodatno stimulacijo. Človek, ki ima močan in stabilen imunski sistem, imunostimulatorjev ne potrebuje! Bolniku s sladkorno boleznijo vendarle ne predpišemo inzulina, ne da bi mu določili raven sladkorja v krvi! Enako velja za imunski sistem. Nekateri zdravniki opozarjajo na izjemen porast poškodb ščitnice oz. avtoimunski tiroiditis, bolezen, ki je bila prej precej redka, zdaj pa ima takšno diagnozo vsak drugi bolnik, starejši od 40 let. Glede na raziskave je najbolj verjeten vzrok prav pretirana uporaba imunostimulatorjev. Prekomerna aktivnost imunskega sistema namreč lahko privede do avtoimunskih bolezni. S takšnimi boleznimi začne imunski sistem svoje celice dojemati kot tuje in jih začne ubijati. Zato je potrebno biti pri imunostimulatorjih zelo previden, upoštevati navodila oz. priporočljive dnevne količine in jih uživati v času oslabitve imunskega sistema ter povečani nevarnosti okužb.
Znanstveniki so prišli do pomembnega odkritja: imunska odpornost, ki jo podpira protein TCF7, igra ključno vlogo pri zdravem staranju. Študija, objavljena v reviji Aging Cell, je pokazala, da lahko krepitev imunskega sistema v srednjih letih znatno podaljša življenje. Analiza podatkov 17.500 ljudi različnih starostnih skupin je potrdila, da je imunska odpornost najpomembnejši dejavnik salutogeneze, procesa, ki ohranja zdravje telesa skozi vse življenje. Imunska zaščita je najučinkovitejša med 40. in 70. letom starosti, saj zmanjša obolevanja in prezgodnjo umrljivost za impresivnih 69 %.
Mehanizmi imunske odpornosti vključujejo preprečevanje kroničnega vnetja, preprečevanje oslabitve imunskega sistema in upočasnjujejo biološko staranje.
Ugotovitve študije poudarjajo pomen neprestane krepitve imunskega sistema, saj je konstantna imunost največja naložba za zdravje – ne le zaradi zaščite pred patogenimi bakterijami in virusi, ampak tudi zaradi »osvoboditve« (latinsko immunitas pomeni osvoboditev) pred spremenjenimi oz. tumorskimi celicami.
V programu profesionalne fitoterapije so trije proizvodi, namenjeni krepitvi in uravnavanju delovanja imunskega sistema:
– čaga z rožnim korenom: deluje na centralni, simpatični in parasimpatični živčni sistem, izboljšuje delovanje ščitnice in priželjca.
– čaga z elevterokokom: deluje na povečano psihofizično sposobnost, povečuje zaščitno sposobnost organizma, kot adaptogen poveča izločanje hormonov nadledvične žleze, ki delujejo proti stresu, in deluje na pospešeno tvorbo levkocitov.
– ALFIT 1 za imunski sistem (po recepturi dr. Korepanova): ima splošno krepčilno in imunomodulatorno delovanje in je izrazit korektor stanja imunske pomanjkljivosti.
Vendar je potrebno upoštevati, da je krepak imunski sistem možno graditi po tem, ko je črevesje očiščeno parazitov. Zakaj je tako zelo pomembno, da je črevesje očiščeno? V črevesju je 70% našega imunskega sistema. V steni črevesja so t.i. Payerjevi poloji, to so skupki limfantičnega tkiva. Od stene v oporek črevesja potekajo številne limfatične mezgovnice, tam pa je tudi več postaj bezgavk. Vse to tkivo skupaj je del imunskega sistema. Črevesja je količinsko zelo veliko, zato je tako velik odstotek imunskega sistema prav v tam. Vsakršno črevesno obolenje, paraziti in obloge ostankov nezdrave hrane vplivajo na stanje imunskega sistema, ga obremenjujejo in s tem slabijo. Paraziti glive, ki rastejo na drevesih, drevo sčasoma tako zelo izčrpajo, da propade. Podobno delujejo tudi paraziti v črevesju, zato hrana in naravni preparati, ki delujejo kot imunostimulatorji in imunomodulatorji ne morejo imeti pravega učinka. Kupovati proizvode za krepitev imunskega sistema je tako le nesmiselno zapravljanje denarja. Najprej je potrebno očistiti prebavila! Lisičke, ki v naravi delujejo po principu simbioze, delujejo tudi v organizmu tako, da vzpostavijo simbiotično stanje, pri čemer sta jim v podporo še dve sestavini – skorja trepetlike in nageljnove žbice. Zato svetujem 30 – dnevni antiparazitski protokol: 2 x dnevno 1 kapsula lisičke, skorja trepetlike in nageljnove žbice.
Vsem, ki uživajo različna zdravila ali hrano s konzervansi, pa poleg tega svetujem tudi 30 – dnevni protokol za razstrupljanje z agarikusom ali macesnovo gobo. Po razparazitenju in razstrupljanju bo imunski sistem razbremenjen in sposoben okrepljenega in pravilnega delovanja.
Maria Ana Kolman
www.sebur.si