Ščitnica je ena najpomembnejših žlez z notranjim izločanjem, ki vpliva na metabolizem, torej presnovne kemične in fizikalne procese, pri katerih v telesu nastajajo in se razgrajujejo snovi in pri katerih telo pridobiva tudi potrebno energijo. Zato ščitnico imenujejo kar “kraljica metabolizma”.
Njena glavna naloga je izločanje dveh ščitničnih hormonov: hormona T4 ali tiroksina in hormona T3 ali trijodtironina. Ščitnični hormoni so nujno potrebni za normalno delovanje organizma, saj učinkujejo na skoraj vsa pomembna tkiva in organe (mišice, kožo, kosti, možgane, srce, prebavila), skrbijo za uravnavanje telesne temperature in uravnavajo presnovo maščob, ogljikovih hidratov, beljakovin in vitaminov.
Motnje delovanja ščitnice
Z motnjami delovanja ščitnice in težavami, povezanimi z njimi, se spopada vedno več ljudi. Večina ljudi splošnega slabšega počutja ne pripisuje motnjam v delovanju ščitnice.
Težave s ščitnico so lahko posledica zmanjšanega ali povečanega delovanja žleze. Glede na to se lahko tudi bolezen izraža s popolnoma različnimi kliničnimi znaki.
Preslabo delovanje ščitnice (hipotiroidizem) je posledica premajhne tvorbe ščitničnih hormonov. Značilni simptomi zmanjšenega delovanja ščitnice so: upočasnjen metabolizem, izpadanje las,krhki nohti, utrujenost, slab spomin, zmanjšana koncentracija, otekanje obraza, počasen srčni utrip, visok holesterol, mišični krči, zaprtje, prekomerna teža, neredne menstruacije, nizek libido, slabo prenašanje mraza.
Pri prekomernem delovanju ščitnice (hipertioridizem) ščitnica proizvaja previsoke ravni ščitničnih hormonov. Značilni simptomi prekomernega delovanja ščitnice so: pospešen metabolizem, krhki lasje, mehki nohti, ansksioznost, nihanje razpoloženja, razdražljivost, nespečnost, golša, pospešen srčni utrip in hitra zasoplost, mišična oslabelost, prekomerno potenje, pogosto odvajanje blata, hujšanje, težave s plodnostjo, tresenje rok, neredne menstruacije, občutek pretirane vročine.
Zdravniki kot vzroke za motnje delovanjaščitnice navajajo dejavnike, kot so pomanjkanje joda v prehrani, avtoimunske bolezni, vnetja oz. virusne in bakterijske okužbe, zdravila ter zdravljenje z radioterapija in kemoterapijo. Vendar pa si z nepravilnim življenjskim slogom ščitnico najpogosteje uničujemo kar sami.
Kaj uničuje našo ščitnico?
1. Pomanjkanje beljakovin v prehrani
Hormoni ščitnice so beljakovinski hormoni, zato ščitnica potrebuje beljakovine.
Če jemo premalo mesa, rib, jajc, stročnic, žit, oreščkov, maščob, mleka in mlečnih izdelkov ali če imamo težave s prebavili, v krvi pade raven aminoksilin, zmanjša se količina aminokisline tirozin, ki jo celice potrebujejo za sintezo beljakovin. Posledica je hipotiroidizem, kar se kaže kot slabo počutje, utrujenost, zaspanost, debelost itd.
2. Pomanjkanje ogljikovih hidratov v prehrani
Ščitnica je žleza, ki je odgovorna za energijsko izmenjavo. Za nemoteno delovanje potrebuje ogljikove hidrate, ki so izvor energije. Če iz svoje prehrane izločimo kaše, kruh, sadje, zelenjavo (kot npr. pri keto dieti), delovanje ščitnice močno oslabi. Posledica diet je sicer zmanjšanje telesne teže, ki pa po končani dieti še bolj naraste, ker smo z nepravilnim prehranskim režimom zmanjšali funkcijo ščitnice. Posledica ni le nabiranje odvečne teže, ampak tudi kopičenje maščobnih celic v organih (zamaščena jetra), zastajanje vode v podkožju, kopičenje vode okrog organov, zlasti okorg srca in pljuč.
3. Pomanjkanje vitaminov in mikroelementov
Ščitnični hormoni nastajajo iz beljakovinskih aminoksilin tiroksina in trijodtironina. Če s prehrano dobimo premalo joda, ščitnica spremeni svojo obliko in pojavi se golša. Za proces pravilne biokemijske sinteze hormonov so nujni vitamini A, B12, D in C, ter mikroelementi železo, cink, krom, selen in folna kislina.
4. Pretiravanje s prehranskimi dopolnili
Pred kratkim je bila objavljena klinična enokrinološka študija, ki je potrdila domnevo, da je skokovit porast obolenj ščitnice posledica pretiranega uživanja prehranskih dopolnil. V primeru nepravilnega izbora prehranskih dopolnil in prevelikih odmerkov nekaterih vitaminov lahko pride celo do nepopravljive škode. Na primer:
* nepravilen izbor in pretiran vnos vitaminov preobremeni ledvice in jetra, ki morajo odstraniti odvečne vitamine iz telesa.
* s presežkom vitamina A v telesu pride lahko do toksičnih poškodb jeter.
* presežek vitamina D lahko povzroči kalcifikacijo, to je otrdelost krvnih žil in drugih organov.
* pri presežku vitamina C pa se lahko pojavijo kamni v ledvicah.
Vsi vitamini se tudi ne ujemajo med seboj:
* vitamin B12 npr. ne smemo jemati skupaj z vitamini A, C, E in nikotinsko kislino (PP), saj je v tej kombinaciji motena absorbcija.
* vitamin D je potrebno jemati ločeno: če ga kombiniramo z vitaminom A, se preprosto nevtralizira.
* pri uživanju več vrst vitaminov se priporoča premor vsaj 2 uri in uživanje vitaminov s hrano, da jih telo lažje absorbira.
5. Nepravilen režim spanja
Ščitnica deluje ciklično – tako kot se izmenjujeta dan in noč, tako se v organizmu ciklično izmenjujejo hormoni. Največja tvorba ščitničnih hormonov je zgodaj zjutraj. Da bi ščitnica delovala optimalno, je nujen pravilen življenjski slog: 3 x 8 – 8 ur dela, 8 ur prostega časa in 8 ur spanja (od 22h-6h).
6. Stres
Stres izzove povečano tvorbo hormonov adrenalin, noradrenalin in kortizon v nadledvični žlezi, ki je zadolžena za to, da regulira stres. Ščitnica in nadledvična žleza sta povezani – konstanten stres izčrpa nadledvično žlezo in posledično oslabi delovanje ščitnice.
V program fitoterapije so proizvodi, ki omogočajo optimalno delovanje ščitnice:
1. Olje Atajska princesa: ena izmed sestavin je olje sibirske cedre, ki vsebuje vitamine C, E, vitamine B kompleksa, beta karoten, nenasičene maščobe in mikroelemente (jod, magnezij, selen itd.), ki so nujno potrebi za optimalno delovanje ščitnice.
2. ALFIT 4 za ščitnico: Izbrana zelišča (veliki oman, ptičja dresen, vodna leča, rjave alge, deljenolistna srčica) imajo visoko vsebnost joda, biološko aktivne snovi in mikroelemente, ki zagotavljajo učinek pri motnjah delovanja ščitnice zaradi pomanjkanja joda, pa tudi
miomih in mastopatijah, normalizirajo pa tudi presnovo.
Rjave alge in vodna leča vsebujejo dnevno količino joda, potrebno organizmu, poleg tega pa tudi veliko biološko aktivnih snovi. Jod, ki se nahaja v rastlinah, deluje na normalizacijo delovanja ščitnice tako pri hiper- kot tudi pri hipotiriozi. Zmanjšuje tudi neželjene stranske učinke hormonske terapije, preprečuje pa tudi nastanek vozlov in miomov v maternici.
Ptičja dresen omogoča povezavo ščitnice s hipotalarno-hipofiznim sistemom. Veliki oman ima sposobnost delovanja proti vnetjem in povečuje absorbcijo v prebavnem traktu. Deljenolistna srčica odpravlja motnje v delovanju srca, ki so posledica bolezni ščitnice.
3. Adaptogeni
Adaptogeni so metabolni regulatorji, ki povečajo sposobnost organizma za prilagajanje okoljskim stresnim dejavnikom in preprečijo nastanek poškodb, ki jih ti dejavniki povzročijo. V programu profesionalne fitoterapije so preprečevanju negativnih učinkov stresa namenjeni trije proizvodi: čaga rožnim korenom, čaga z elevterokokom in resasti bradovec z ginkom. Adaptogene je potrebno uživati v obdobju stresnih okoliščin!