Glavni dejavniki, ki regulirajo težo, so hormoni: inzulin, leptin in ščitnični hormoni (tiroksin, trijodtironin in kalcitonin). Pri porušenem hormonskem ravnovesju se zato z lahkoto zredimo, shujšamo pa z veliko težavo ali pa sploh ne, četudi se vestno držimo diete.
Pogoj za zdravo in uspešno hujšanje je zato vzpostavitev hormonskega ravnovesja. Ko bodo vsi hormoni, ki delujejo tudi kot regulatorji telesne teže, v ravnovesju, bo omogočena tudi izguba odvečne teže.
Kako zagotovimo pravilno raven hormonov in njihovo ravnovesje?
INZULIN je hormon trebušne slinavke, ki ga proizvajajo celice Langerhansovih ali pankreasnih otočkov. Celice Langerhansovih otočkov so dobro prekrvavljene in zato v hipu odreagirajo na porast sladkorja tako, da sprostijo inzulin. Vloga inzulina je, da omogoča skladiščenje ali uporabo glukoze kot vira energije, ki jo dobi iz hrane. Če pa se celice ne odzovejo pravilno na inzulin, pride do t.i. inzulinske rezistence: stanja, ko se celice ne odzivajo več na delovanje inzulina. Zaradi tega sladkor iz krvi ne more preiti v celice, ampak ostaja v krvi. Glikemična obremenitev oz. hrana z visokim glikemičnim indeksom (nad 50) namreč povzroči hiter in močan porast krvnega sladkorja, na kar se telo odzove z visokim izločanjem inzulina. Ta skuša spraviti vrednosti krvnega sladkorja na normalno raven s tem, da pošilja sladkor v shrambo energije v obliki glikogena v mišice, jetra in možgane. A ko so kapacitete glikogenskih zalog zapolnjene, se sladkor prične shranjevati v obliki maščob. Poleg tega se ob prekomerni količini sladkorja v krvi sprosti preveč inzulina. To povzroči upad krvnega sladkorja pod normalno raven, kar občutimo kot hiter padec energije in potrebo po hrani, posledično pa se še več energije shrani v maščobne obloge.
Normalna vrednost glukoze v krvi je od 3,5 do 5,6 mmol/l. Če je ta nad 5,6 mmol/l, govorimo o povišani vrednosti oziroma hiperglikemiji. Če presega 7 mmol/l na tešče ali pa 11 mmol/l po hranjenju, pa že lahko govorimo o sladkorni bolezni. Ljudje z vrednostjo sladkorja v krvi od 7-10 zelo težko shujšajo.
Simptomi inzulinske rezistence in posledično povišane ravni sladkorja v krvi so: pogosta potreba po hrani, utrujenost po obroku, slaba koncentracija, nabiranje maščobe (predvsem na trebušnem predelu), visok krvni tlak, visoka raven holesterola, ateroskleroza, temni madeži na koži (predvsem na vratu, pod pazduho, na prsih in med stegni), in papilomi (ne le tisti na koži, ampak tudi na organih, kjer se pogosto razvijejo v kolorektalni rak, rak na prsih in rak prostate). Če stanja ne prepoznamo dovolj zgodaj in ne spremenimo življenjskega sloga, se inzulinska rezistenca lahko hitro razvije v prediabetes in zatem v sladkorno bolezen tipa 2. Telesno aktivnim inzulin ne bo povzročil kopičenja maščobnih rezerv, saj energijo porabljajo sproti.
V programu »Kreta – zdrav življenjski slog in pomlajevanje«, ki poteka jeseni in spomladi na Kreti, udeleženci v desetih dneh izgubijo od 3 do 4 kg. Vzrok je profesionalni fitoterapevtski protokol čiščenja organizma, razbremenitve vitalnih organov, krepitev imunskega sistema, vzpostavitev pravilnega delovanja presnovnih procesov in hormonskega ravnovesja, pa seveda tudi telesne aktivnosti in preproste tehnike za krepitev telesa in duha.
LEPTIN je peptidni hormon, ki ga izločajo predvsem celice belega maščevja, katerih naloga je skladiščenje energije v obliki maščobe. Med spanjem vpliva na raven leptina tudi melatonin, ki deluje direktno na inzulin, ta pa spodbuja tvorbo leptina, kar zmanjša apetit med spanjem. Leptin ima več bioloških vlog: vpliva na reprodukcijo, mineralno kostno gostoto in na imunski sistem, predvsem pomemben pa je pri uravnavanju apetita. Veže se namreč na leptinske receptorje v jedru hipotalamusa in s tem zavira apetit ter spodbuja porabo energije, zato se imenuje tudi anoreksin. Odsotnost leptina ali neodzivnost na leptin privede do nenadzorovanega vnosa hrane, kar povzroči debelost. Ko pa je leptin previsok, pride do leptinske rezistence: receptorji leptina se prenehajo odzivati na leptin, občutek sitosti se zato ne aktivira in človek se dobesedno prenajeda. Zato imajo debeli ljudje nenavadno visoko raven leptina v krvi. Ti ljudje so neodzivni na leptin, podobno kakor so ljudje z diabetesom tipa 2 neodzivni na inzulin
Normalne vrednosti leptina v krvnem serumu so do 10. Njegova koncentracija v krvi je sorazmerna masi maščobnega tkiva in se bistveno poviša po hranjenju in upade ob stradanju. Na raven leptina vpliva sestava hrane (makro in mikro sestavine, še posebej cink) in različni hormoni: inzulin in glukokortikoidi zvečajo, hiperadrenergično stanje (povzročeno tudi s kajenjem) pa zmanjša raven leptina. Raven leptina zvečajo tudi citokini: dejavnik tumorske nekroze-α (TNF-α), interlevkin-1 in interlevkin-6.
ŠČITNIČNI HORMONI tiroksin, trijodtironin in kalcitonin delujejo na presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin, lipidov, maščob in vitaminov. Tudi če z dieto uspemo zmanjšati telesno težo, po končani dieti pridobimo še več kilogramov, ker se je zaradi pomanjkanja določenih hranil funkcija ščitnice močno zmanjšala. Posledica ni le nabiranje odvečne teže, ampak tudi kopičenje maščobnih celic v organih (zamaščena jetra), zastajanje vode v podkožju, kopičenje vode okrog organov, zlasti okrog srca in pljuč.
Normalne vrednosti ščitničnih hormonov so: TSH = 0,27 – 4,20 mIU/mL, pT3 = 3,1 – 6,8 pmol/L, pT4 = 12 – 22 pmol/L
KAKŠEN JE PRAVILEN PRISTOP ZA ZAGOTOVLJEN USPEH PRI HUJŠANJU?
Pravilen pristop in zagotovljen uspeh pri hujšanju omogočajo trije proizvodi profesionalne fitoterapije iz programa ALFIT, ki znižujejo raven sladkorja v krvi, normalizirajo delovanje ščitnice in regulirajo občutek lakote in sitosti:
ALFIT 10
Izbor zelišč (navadna jastrebina, kopriva, listi borovnice, čaga, rožni koren, golostebelni sladki koren in deljenolistna srčica) spodbuja proizvodnjo inzulina, znižuje sladkor, uravnava presnovo ogljikovih hidratov in krepi imunski sistem.
* Listi borovnice, navadna jastrebina, čaga in rožni koren zmanjšujejo količino sladkorja v krvi, kar je dokazano eksperimentalno in klinično.
* Listi borovnice in navadna jastrebina direktno stimulirajo trebušno slinavko, da proizvaja več inzulina. Rožni koren deluje enako, vendar po drugi poti – čez hipotalamično-hipofizno os.
* Čaga stimulira procese presnove, ki zaradi prevelike vsebnosti sladkorja v krvi ne delujejo pravilno.
* Kopriva preprečuje patološka stanja žilnega sistema, kar je najbolj pogost in resen zaplet pri sladkorni bolezni. * Glicirizinska kislina v golostebelnem sladkem korenu daje napitku sladek okus, vendar ne dviga ravni sladkorja v krvi.
* Deljenolistna srčica v večernem napitku deluje pomirjevalno.
ALFIT 4
Izbrana zelišča (veliki oman, ptičja dresen, vodna leča, rjave alge, deljenolistna srčica) imajo visoko vsebnost joda, biološko aktivne snovi in mikroelemente, ki zagotavljajo učinek pri motnjah delovanja ščitnice zaradi pomanjkanja joda, pa tudi miomih in mastopatijah, normalizirajo pa tudi presnovo.
* Rjave alge in vodna leča vsebujejo dnevno količino joda, potrebno organizmu, poleg tega pa tudi veliko biološko aktivnih snovi. Jod, ki se nahaja v rastlinah, deluje na normalizacijo delovanja ščitnice tako pri hiper- kot tudi pri hipotiriozi. Zmanjšuje tudi neželjene stranske učinke hormonske terapije, preprečuje pa tudi nastanek vozlov in miomov v maternici.
* Ptičja dresen omogoča povezavo ščitnice s hipotalarno-hipofiznim sistemom.
* Veliki oman ima sposobnost delovanja proti vnetjem in povečuje absorpcijo v prebavnem traktu.
* Deljenolistna srčica pomirja in odpravlja motnje v delovanju srca, ki so posledica bolezni ščitnice.
ALFIT 16
Izbor zelišč (navadni lan, laski koruze, kiprej, navadna krhlika, vedno zeleni gornik, mala vodna leča, deljenolistna srčica) ima anoreksičen učinek (zmanjšuje apetit), blag diuretični in odvajalni učinek ter krepi presnovne procese, kar spodbuja hujšanje.
* Koruzni laski in semena lanu imajo anoreksično delovanje (zmanjšujejo apetit), mala vodna leča in kiprej pa pospešujeta presnovo maščob.
* Semena lanu se uporabljajo v dietični prehrani bolnikov s porušeno presnovo maščob, pri aterosklerozi in pri maščobni degeneraciji jeter (zamaščenih jetrih). Biološko aktivne snovi v semenih lanu stimulirajo tako motorno kot tudi sekretorno funkcijo prebavil. Zato hrana hitreje potuje skozi prebavila, pride do hitrejše presnove maščob, v črevesju se hitreje absorbira holesterol, kar omogoča optimalno intenzivnost in normalizacijo procesov presnove. V ljudski medicini se uporablja kot blago odvajalo.
* Navadna krhlika povzroča pogostejše odvajanje vode, zmanjšuje otekline zaradi zastajanja tekočin v telesu, znižuje raven sladkorja v krvi, razgrajuje soli in izboljšuje presnovo.
* Deljenolistna srčica deluje kot blago pomirjevalo.
Maria Ana Kolman