ZDRAVILNI PLEVEL: TRPOTEC

V nekaterih starih zapisih je trpotec imenovan kralj poti. Ugodno rastišče za trpotec so zbita tla, kjer težko raste kaj drugega kot trpotec. V neolitiku in starejši bronasti dobi so nastajale prve gručaste naselbine in njihovi prebivalci so »izhodili« prve poti, ki so nudile ugodne pogoje za rast trpotca. Te poti so bile “poti duhov in bogov”, ravne in urejene poti med bivališči živih in bivališči mrtvih, poti do kraja, kjer so izvajali obrede, opravljali daritve, častili prednike, bogove in duhove. Po tej poti naj bi bogovi prihajali k ljudem in mrtvi odhajali v spodnji svet. To so bile svete poti, ki so jih skrbno negovali in na njih ni smelo rasti nič. Toda trpotec se je vedno znova zarasel, zato so ga povezali z boginjo spodnjega sveta Proserpino (Persephono), vladarico sveta mrtvih. Večina smrti v človekovi daljni preteklosti je bila posledica poškodb in izkrvavitve. Ko se je ranjen človek odpravljal na pot k Persephoni, mu je ta na njegovo pot nasula trpotec, ki zaustavlja krvavitve, in mu s tem dala možnost preživetja.  

Zdravilni učinki trpotca so znani že tisočletja. V stari kitajski medicini so ga izredno cenili. Grški zdravnik Dioskurid (1.stol.n.št.) mu je v svoji knjigi “De materia medica” posvetil dolgo poglavje, v katerem je hvalil njegov učinek pri številnih boleznih. Njegov sodobnik, rimski naravoslovec Plinij (23-79) je v svojem delu “Naturalis historia” trpotec že poimenoval »plantago« in visoko cenil njegovo zdravilno delovanje. V srednjeveških zeliščarskih knjigah so to visoko cenjeno zdravilno rastlino priporočali za kar 24 različnih obolenj. V ljudskem zdravilstvu se je njena velika priljubljenost ohranila do danes.

Staroslovanska beseda *trьpotьcь je zložena iz *trь – tri in *potь – pot in torej prvotno pomeni *rastlina, ki raste ob razpotjih, to je tam, kjer so poti.

V slovenščini imamo za ozkolistni troptec vrsto imen: celec, celilec, kozja reberca, krpotec, mačica, ovčji jezik, ozki pripotek, potnjak, pripotnik, trpotnik, volčji jezik, žilnjak… Širokolistni trpotec pa je znan tudi kot mačica, makovec, potnjak, pripot, pripotec, pripotnik, škrepotec, trpotnik, žilnjek…

trpotec

Latinsko ime za trpotec plantago je sestavljenka dveh imen: planta (podplat) in ager (polje, zemlja), saj njegovi listi spominjajo na odtis na zemlji. Zunanja plast trpotčevih semen je sluzasta in lepljiva. Semena se zlahka primejo na podplate, živalska kopita in šape ter se tako raznesejo po poteh in stezah.  Na ta način naj bi semena trpotca prinesli tudi v Ameriko. Tam, kjer so se naselili belci, se je zarasel tudi trpotec. Avtohtoni prebivalci Amerike so ga zato poimenovali “sled belega človeka”.

Po eni izmed legend pa naj bi trpotec zrasel iz solza utrujenih popotnikov, katerim je dal semena za hrano na poti in liste, s katerimi so si pozdravili utrujene in ožuljene noge. 

V zdravilne namene se uporablja tako ozkolistni (Plantago Lanceolata) kot širokolistni trpotec (Plantago major), saj imata podobno vsebnost zdravilnih snovi, le da je količina provitamina A in vitamina C večja v širokolistnem trpotcu. Sicer pa obe vrsti trpotca vsebujeta flavonoide, alkaloide, terpenoide, derivate ​​fenolne kisline, iridoidne glikozide, maščobne kisline, polisaharide, želodčnim encimom podobne snovi, encima inverzin in invertin, sladkor, ksantofil, provitamin A in vitamin C, veliko kalija (460mg%), železo, kalcij, fosforno in kremenčevo kislino. Ozkolistni trpotec vsebuje tudi citronsko kislino.

V semenih je do 22% maščobnega olja, avkubozid, sluzi, polisaharid plantenol, karoten (0,19%), vitamini B1 (1,52%), A, C in K, rastlinske beljakovine, citronska kislina, saponini, encim imbertin, kalijeve soli, tanini, jantarna kislina, aminokislina adenin in holin.  

Listi

Listi in iz njih iztisnjen sok obeh vrst trpotca se v tradicionalni medicini uporabljajo kot antitusik (proti kašlju), ekspektorans in mucilaginosum (olajšujejo izkašljevanje in izločanje sluzi), pri boleznih dihal, pri astmi, oslovskem kašlju, tuberkolozi, sladkorni bolezni, ginekoloških težavah, pri boleznih živčnega sistema, kot antidiaroik (proti driski), pri želodčnih in črevesnih boleznih, za čiščenje krvi, pri boleznih srčno-žilnega sistema, pri povišanem holesterolu in sladkorju in kot hemostatik (zaustavljajo notranje in zunanje krvavitve).   

Za zunanjo uporabo je trpotec nepogrešljiv in večinoma tudi vedno pri roki kot vulnerarik (celi rane), antiseptik z močnim in hitrim protivirusnim, protibakterijskim (zaradi vsebnosti fitoncidov razkužuje rane) in tudi protialegijskim delovanjem, pri vnetju očesne veznice (konjuktivitisu) in vek, bolečinah v ušesu in pri protinu.

Iz listov si lahko pripravimo zdravilen trpotčev sok: liste prelijemo z vrelo vodo, jih nato zmeljemo in odcedimo v sok. Ostalo kašo lahko uporabimo kot odlično masko za pomlajevanje kože. Sok uporabljamo zunanje kot antiseptik pri gnojnih ranah in podkožnih gnojnih vnetjih, pri kačjem ugrizu, notranje pa pri razjedah na želodcu in dvanajstniku, vnetjih želodčne in črevesne sluznice, kot antidiaroik, ekspektorant, diuretik (pospešuje izločanje seča), za povečanje plodnosti in tudi kot afrodiziak (krepi spolno moč). 

Poparek trpotčevih listov se uporablja za zdravljenje laringitisa, traheitisa, bronhitisa in za lažje izkašljevanje, saj trpotec vzdraži bronhije in aktivira izločanje sluzi ter utekočini izpljunek. Poleg tega trpotec vsebuje flavonoide, ki delujejo na krepitev imunskega sistema.

Za zimo si iz trpotca pripravimo sirup, ki je odlično sredstvo proti kašlju. Receptura, ki jo priporočam, izhaja iz ljudskega zdravilstva: v večjo stekleno ali glineno posodo naložimo plast listov sveže nabranega trpotca, plast medu, plast listov itd. do vrha posode. Dobro zapremo in zakopljemo pol metra globoko v zemljo. Po treh mesecih precedimo in prelijemo v steklenice, ki jih hranimo na temnem. Pri preventivi uživamo eno malo žličko 1 x dnevno, pri zdravljenju pa eno malo žličko 3 x dnevno.

Trpotec je tudi odlično sredstvo v boju proti nikotinski odvisnosti. Žvečenje svežih trpotčevih listov pokvari okus tobačnega dima, obenem pa čisti pljuča. Odpor do kajenja vzbudi tudi čaj iz trpotca in šentjanževke, ki ga pripravimo kot prevretek: 2 dcl vode, 1 mala žlička trpotca in 1 mala žlička šentjanževke. V času, ko zelišča rastejo v naravi, uporabljamo sveža, sicer pa posušena.

Zaradi visoke vsebnosti biološko aktivnih snovi, ki delujejo na regeneracijo poškodovanih tkiv, je trpotec osnova za vrsto kozmetičnih preparatov za problematično kožo – od aken do ekcemov, luskavice in tudi za nego občutljive kože okrog oči.  Zaradi blagodejnega delovanja na trdnost sten krvnih žil in sposobnosti odstranjevanja odvečne tekočine in toksinov iz tkiv, se uporablja kot osnova za preparate za hujšanje in anticelulitne kreme.  Šamponi in balzami s trpotcem naredijo krhke in suhe lase mehke in svilene.  Toniki in kreme s trpotcem pa so odlično pomlajevalno sredstvo za starajočo kožo. 

Semena

Ženske so nekoč s pomočjo trpotca reševale vrsto ginekoloških težav: adhezije v medenici, vnetne procese v rodilih, endometriozo in endometritis ter probleme prehodnosti jajcevodov in neplodnosti. Danes so na voljo tudi farmacevtski proizvodi ekstrahiranih trpotčevih semen za izboljšanje spermograma, ki delujejo na povečanje števila spermijev in stimulirajo njihovo gibljivost.    

V tradicionalni kitajski medicini se trpotčeva semena uporabljajo kot prevretek, ki ima močan diuretični učinek, deluje proti številnim bakterijam, tudi proti stafilokokom, preprečuje pa tudi nastanek ledvičnih kamnov. Semena in listi imajo podobne učinke: tako listi kot semena omogočajo lažje uriniranje, vendar listi praviloma delujejo kot blag diuretik, semena pa imajo izrazit diuretični učinek. V tradicionalni kitajski medicini se semena uporabljajo tudi za izboljšanje vida in proti očesnim vnetjem. 

Vsakodnevno uživanje semen trpotca po eno malo žličko znatno zmanjša tveganje za srčne bolezni in očisti telo žolčnih kislin, ki so vzrok za nastanek žolčnih kamnov.

Semena so odlično sredstvo za dvig potence, v tradicionalni medicini pa tudi učinkovito sredstvo proti prostatitisu. Eno žlico trpotčevih semen vmešamo v 2 dcl vode, vremo 5 min in pustimo stati 30 min. Takšno “trpotčevo juho” uživamo 2 meseca 3 x dnevno po 1 žlico.

Korenine

Korenine trpotca so v ljudskem zdravilstvu znane kot prva pomoč pri zobobolu. Košček korenine zavijemo v gazo in damo v uho na strani bolečega zoba. Ta način je dobrodošel v primeru, ko ni možnosti, da bi hitro dobili zdravniško pomoč.

V tradicionalni medicine se korenine trpotca uporabljajo tudi pri ugrizih kač in klopov ter pri pikih insektov. Kot prva pomoč v teh primerih deluje tudi prežvečen list trpotca, s katerim podrgnemo mesto pika ali ugriza.

Trpotec v fitoterapiji

Močan terapevtski učinek trpotca danes lahko razložijo kemijske analize vsebnosti, včasih pa je ljudi pri uporabi trpotca v zdravilne namene vodilo izkustvo. Zaradi močnega protibakterijskega, protivirusnega in protivnetnega učinka je sodil v vsako domačo lekarno, nadvse učinkovit pa se je izkazal tudi kot zdravilec ran. Danes so že na voljo tudi naravna zdravila, ki vsebujejo ekstrakt trpotca in se uporabljajo za bronhopulmonalne bolezni kot baktericidno, protimikrobno in ekspektorantsko sredstvo, za zdravljenje razjed na želodcu in dvanajstniku. 

Sodobne raziskave so na osnovi farmakoloških vsebnosti trpotca izpostavile tudi njegovo antioksidativno sposobnost in protitumorski učinek. V znanstvenih revijah je bilo od leta 1937 dalje objavljenih vrsta študij o terapevtskem učinku trpotca v izolirani obliki ali v kombinaciji z drugimi zelišči ali zdravili. Številne študije so pokazale, da izvleček trpotca upočasni rast rakavih celic in daje močno zaščito pred negativnimi stranskimi učinki kemoterapije. (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0753332217322746)

Nov fitoterapevtski proizvod: altajska črna čaga in trpotec združuje biološko aktivne snovi, ki jih dr.Korepanov izpostavlja kot močno fitoterapevtsko podporo pri boleznih dihal, prebavil, srčno – žilnega sistema, živčnega sistema, pri visokem holesterolu in sladkorju ter pri onkološkem zdravljenju. 

Klinične in znanstvene študije o zdravilnem, tudi protitumorskem delovanju sibirske čage in trpotca  so dostopne na spletnih straneh: inonotus obliquus clinical trials/ plantago major clinical trials/ plantago lanceolate clinical trials. Navajenje zdravilnih učinkov črne altajske čage in trpotca pri proizvodu skladno z Uredbo (ES) št.1924/2006 Evropskega parlamenta namreč ni dovoljeno. 

Maria Ana Kolman

19.11.2021

Košarica