Čaga (Inonotus obliquus) se na trgu pojavlja v različnih oblikah: čaj oz. dekokt, tinktura, prah in ekstrakt. V čagi so različne bioaktivne sestavine kot so polisaharidi (beta-glukani), flavonoidi, alkaloidi, terpenoidi (triterpeni – betulin in inotodiol), polifenoli, minerali in druge bioaktivne snovi.
Bioaktivne snovi pa se iz čage sprostijo pod različnimi pogoji: nekatere so topne v vodi, druge v alkoholu. Zato je pomembno vedeti, katere učinkovine dobimo iz različnih oblik čage oz. različnih prehranskih dopolnil.
• Čaga čaj ali dekokt: v vodi se iz čage izločijo polisaharidi, melanin, beta-glukani, nekaj polifenolov, slabo pa se izločijo pomembni triterpeni kot sta betulin in inotodiol.
• Tinktura ali alkoholni izvleček: v alkoholu se izločijo triterpeni, steroli, betulinska kislina in inotodiol. Polisaharidi pa v alkoholu sploh niso topni.
• Prah: zmleta čaga – poceni proizvodi so iz gobe, gojene na žitu (mycelium on grain), z malo bioaktivnih sestavin in več škroba, dražji pa iz čage iz naravnega okolja (wild fruiting body), vendar je v obeh primerih surovina celotna goba, ne le črn sklerocij, zato je prah rjave barve. Iz 1 kg gobe dobijo 1 kg mletega prahu.
• Ekstrakt ali izvleček v prahu ali v tekočini: vsebuje široko paleto biološko aktivnih snovi, polisaharidov (β-glukanov) ter mikro- in makrohranil, kromogeni kompleks (polifenolni ogljikov kompleks PPC, ki ga v pomembnih količinah ne najdemo v nobeni drugi rastlini oz. gobi), pridobljen z ekstrakcijo gobe pri nizki temperaturi in z liofilizacijo. Ta tehnologija omogoča najpopolnejšo ekstrakcijo in maksimalno ohranitev celotnega kompleksa biološko aktivnih snovi, ki jih je ustvarila sama narava. Za proizvodnjo 1 kg ekstrakta se uporabi 12 kg sklerocija – to je zgoščena in trda masa glivnih hif, sekundarni metabolit, ki čagi omogoča preživetje pri ekstremno nizkih sibirskih temperaturah. Umetno gojena čaga ali čaga, ki raste v zmernem geografskem pasu teh sestavin sploh ne razvije. Pri koncentraciji 1:12 končni izvleček vsebuje najvišje ravni β-glukanov in kromogenega kompleksa – čagin ekstrakt v prahu 65%, čagin ekstrakt v tekočini pa 50%. Ker je čaga v tej obliki pravzaprav koncentrat, je pri uporabi nujno potrebno upoštevati doziranje – maksimalno 3 g na dan. Predoziranje lahko povzroči tvorbo oksalatov, kar je vzrok za nastanek ledvičnih in žolčnih kamnov. Primerjalno je doziranje običajnega čaginega rjavega prahu 3 žlice dnevno, torej 60g.
Čaga v EU zaenkrat še ni registrirana kot zdravilo. Vendar pa je farmacija s pomočjo novih biotehnoloških metod in usmerjene kemijske sinteze že uspela iz čage sintetizirati derivat inotodiol. Inotodiol je naravni triterpen iz sklerocijev čage, ki kaže protivnetne, protitumorske in imunomodulatorne učinke v predkliničnih raziskavah. Medtem ko na Kitajskem, Japonskem in v Južni Koreji že potekajo klinične študije in vivo, ki dokazujejo močno protitumorsko aktivnost v testih karcinogeneze (preobrazba zdrave celice v rakavo celico zaradi kopičenja genetskih in epigenetskih sprememb), vključno z indukcijo apoptoze (nadzorovan proces celične smrti), zaviranjem angiogeneze (zaviranje nastanka krvnih žil, preko katerih se prehranjuje tumor), preprečevanjem metastaz in modulacijo imunskega sistema, gre v Evropi (predvsem v Nemčiji in Franciji) šele za zgodnjo fazo raziskav in vitro.
Pričakovati je, da bo čaga oz. iz čage ekstrahiran inotodiol v sintetizirani farmacevtski obliki kmalu vključen v onkološko zdravljenje. Takrat zdravniki svojim bolnikom zagotovo ne bodo več odsvetovali uživanje čage v obliki prehranskega dopolnila, kot se to pogosto dogaja zdaj.
Nenazadnje je bilo veliko kemoterapevtikov pridobljenih neposredno iz rastlin ali razvitih na osnovi rastlinskih spojin. Pomembni citostatiki v onkologiji izvirajo prav iz naravnih rastlinskih snovi, na primer: Vincristine,Vinblastine in Vinorelbine (iz rastline rožnati zimzelen Catharanthus roseus), Paclitaxel in Docetaxel (iz pacifiške tise Taxus brevefolia), Etoposide in Teniposide (iz rastline Podophyllum), Irinotecan in Topotecan (iz drevesa Camptotheca acuminata, na Kitajskem imenovanega drevo sreče ali rakovo drevo), 5-fluoroaracil (iz ašvagande Withania somnifera), Doksorubicin (iz bakterije Streptomices peucetius).
Poceni čaga pogosto pomeni instant mešanico z malo čage in nizko koncentracijo bioaktivnih sestavin. Cena čage iz Sibirije, nabrane na živih brezah in pri nizkih temperaturah, je občutno dražja kot gojena ali industrijsko pridobljena. Poleg tega za proizvode iz Rusije zaradi sankcij EU veljajo poleg rednih carinskih stopenj še dodatne 50% t.i. kazenske dajatve.
Za kakovost proizvoda je poleg načina predelave najbolj pomemben izvor. Ker gobe močno absorbirajo vplive iz okolja, je zelo pomembno, da rastejo na ekološko popolnoma čistih področjih. Dokazila o ustreznosti proizvoda so certifikat o izvoru in kakovosti ter analiza na težke kovine. To je »potni list«, ki ga pred vsakih izvozom izda pristojen laboratorij, registriran pri Ministrstvu za zdravje države izvora proizvoda. Na trgu je namreč mnogo izdelkov, ki so deklarirani kot sibirska čaga, čeprav v resnici njihov izvor sploh ni Sibirija. Pojem »sibirska čaga« je za prodajalce pač tržna niša, gre pa pri tem seveda za nedopustno zavajanje kupcev.
Na naši spletni strani smo imeli do nedavnega objavljene certifikate in analize za proivode iz sibirske čage z Altaja. Ker je eden od slovenskih prodajalcev naše certifikate ukradel s spleta in jih uporabil za promocijo svojega čaginega čaja, v izogib tovrstnim zlorabam, certifikatov nimamo več objavljenih.
Maria Ana Kolman