Za krepitev imunskega sistema iz programa fitoterapije sicer svetujem ALFIT 1 iz programa profesionalne fitoterapije dr.Korepanova, vendar o preventivnem in zdravilnem delovanju sestavin tega proizvoda (čaga, rožni koren, kopriva, golostebelni sladki koren in stepski pion) skladno z uredbami EU ne smem pisati. /7.člen Uredbe EU št.1169 v tretjem odstavku določa, da informacije o živilih nobenemu živilu ne smejo pripisovati ali opozarjati na lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje in ozdravljenje bolezni pri ljudeh. Ob tem 7.člen Pravilnika prav tako določa, da se pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju prehranskim dopolnilom ne sme pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja in ozdravljenja bolezni pri ljudeh.
Uredba EU št. 1924 v 12. členu omejuje uporabo nekaterih zdravstvenih trditev in kot nedopustne zdravstvene trditve med drugim opredeljuje trditve, ki se sklicujejo na priporočila posameznih zdravnikov ali zdravstvenih strokovnjakov in drugih združenj.
Ni dopustno sklicevanje na raziskave, študije, zdravnike …, ki niso omenjene v 11. členu Uredbe EU št. 1924, ki določa, da če ne obstajajo posebni predpisi Skupnosti, ki se nanašajo na priporočila ali odobritve zdravstvenih trditev s strani nacionalnih zdravniških združenj in društev, ki se ukvarjajo z zdravjem, se lahko v skladu z določbami Pogodbe uporabljajo ustrezni nacionalni predpisi, katerih pa v Sloveniji ni./
Zaenkrat pa še lahko pišem o zdravilnem učinku rastlin, ki niso sestavine proizvodov na spletni strani www.sebur.si.
Iz zakladnice ljudskega zdravilstva poznamo vrsto preizkušenih priporočil za krepitev imunskega sistema. Splošno znano je, da moramo za povečanje odpornosti in preprečevanje prehladov v jesensko-zimskem obdobju vsekakor jesti česen, med, ingver in limone. Le malokdo pa ve, da obstajajo tudi drugi izdelki, ki krepijo naš imunski sistem in nas ščitijo pred boleznimi.
Kaj torej jesti, da ne zbolimo? Odprimo “zdravilno skrinjico kmečkih ljudi”!
Slanina in mast
Živalska maščoba vsebuje veliko količino arahidonske kisline, ki spada med nenasičene maščobe in je ena izmed esencialnih maščobnih kislin. Arahidonska kislina pomaga telesu vklopiti “imunski odziv”, ko naleti na viruse in bakterije. Nemški znanstveniki svetujejo v prehrani 20-30 g živalske maščobe na dan, še posebej v dieti za srčne bolnike, ker je arahidonska kislina del celičnih membran in tudi del encimov srčne mišice. Živalska maščoba vsebuje tudi številne druge dragocene maščobne kisline, ki sodelujejo pri gradnji telesnih celic, imajo pa tudi pomembno vlogo pri nastajanju hormonov in pri presnovi holesterola, hkrati pa vežejo in odstranjujejo toksine iz telesa. Živalska maščoba vsebuje tudi veliko selena, ki je močan antioksidant. Za bolnike, športnike, ljudi, ki so izpostvaljeni stresom, doječe matere, nosečnice in kadilce je ta mikroelement bistvenega pomena. Tudi česen, ki ga pogosto uživamo skupaj s slanino, vsebuje veliko količino selena. Slanina je koristna pri pljučnih boleznih, odstranjuje težke kovine iz telesa, čisti krvne žile, ima pa tudi protitumorske lastnosti. V ljudskem zdravilstvu je mast že dolgo veljala za nepogrešljivo pri zdravljenju obolelih sklepov. Pri bolečinah v hrbtu ali bolečem kolenu pomaga obloga z mrzlo slano mastjo, čez katero namestimo volnen šal ali list zelja. Slanino s česnom lahko nanesemo na vnet zob – to bo pomagalo izvleči gnoj in preprečilo nadaljnji razvoj vnetja.
Slanina in mast imata tudi visoko vsebnost v maščobah topnih vitaminiov A, E in D.
Vitamin A je pomemben za zdravo sluznico, kožo, lase in ostrino vida. Vitamin E je potreben za zaščito krvnih celic in krvnega obtoka nasploh. Vitamin D nastaja ob izpostavljanju soncu, vendar ga lahko v zimskem obdobju močno primanjkuje, kar vpliva na absorbcijo kalcija in fosforja.
Sončnična semena
Kemična sestava semen preseneča s svojo raznolikostjo in bogastvom. Sončnična semena vsebujejo vitamine A, B, C, D in E. V semenih je več vitamina D kot v jetrih. Že 50 g semen lahko zapolni dnevno potrebo telesa po vitaminu E. V sončničnih semenih je precej vitaminov B, koristnih za kožo, lase in živčni sistem. Semena znižujejo raven holesterola v krvi in čistijo krvne žile. Karotenoidi in tanini, ki so prisotni v semenih, pomagajo zaščititi človeško telo pred paraziti in različnimi okužbami. V semenih je tudi veliko magnezija, fosforja, silicija, kalcija (enako kot v mleko), mangana in natrija.
Buča
Kljub temu, da je v buči skoraj 90% vode, ima neverjetno paleto hranilnih snovi, karotenoidov, vitaminov in elementov v sledovih: natrij, kalij, selen, kalcij, vitamine skupin A, E, K, F, C, PP, T in D; železo, žveplo, jod, kobalt, cink, fosforjevo, linolno in silicijevo kislino ter fitosterole.
Buča je »prvakinja« po vsebnosti železa. Skorja vsebuje tudi redek vitamin T (torulitin, veliko ga je v sezamu), ki je pomemben za ljudi z anemijo in hemofilijo. Karnitin aktivno sodeluje pri transportu maščobnih kislin, ohranja glikogen v celicah in tako ščiti pred aterosklerozo. Zaradi visoke vsebnosti karotena je buča dobra za vid. Velika količina vlaknin blagodejno vpliva na delovanje prebavnega trakta in prebavo nasploh. Antioksidativne lastnosti buče, njena sposobnost čiščenja telesa holesterola in toksinov prispevajo k normalizaciji krvnega tlaka, krepitvi kostnega tkiva in sklepov, zmanjšujejo pa tudi tveganje za trombozo in rakavo degeneracijo celic. Ker buča spodbuja proizvodnjo serotonina, je odličen naravni antidepresiv. Bučo so že od nekdaj “predpisovali” pri slabokrvnosti, saj vitamin E (alfa-tokoferol), ki ga vsebuje skorja, znatno zviša raven hemoglobina v krvi. Sodobna znanost pa je dokazala koristi buče za bolezni srčno-žilnega sistema; artritis in osteohondrozo; čiščenje telesa toksinov; nevrološke bolezni; bolezni ledvic, genitourinarnega sistema in prebavil; nespečnost.
Kefir
Kefir vsebuje izjemno veliko vitaminov C, A, PP, D, vitamine skupine B (B1, B2, B5, B6, B9, B12), holin in betakaroten. Vsebuje tudi vrsto elementov v sledovih: kalcij, magnezij, natrij, fosfor, žveplo, železo, cink, jod, selen, mangan, krom in fluor. Vse te sestavine skupaj blagodejno vplivajo na telo: čistijo kri, normalizirajo kislinsko ravnovesje, stabilizirajo mikrofloro prebavil in krepijo imunski sistem. Kefir z nizkim odstotkom maščobe zmanjša raven “slabega” holesterola in preprečuje razvoj aterosklerotičnih plakov.
Med prebavo nastajajo stranski produkti presnove, ki se kopičijo v telesu in lahko negativno vplivajo na splošno počutje, povzročajo glavobole, utrujenost in celo alergije. Kar 70% našega imunskega sistema je v prebavilih, zato je njegovo delovanje pogojeno z zdravim stanjem prebavil. Kefir vsebuje koristne mikroorganizme, ki pozitivno vplivajo na prebavo in pomagajo pri boleznih prebavil. Zaradi antibakterijskih lastnosti se kefir priporoča pri boleznih prebavil kot so razjede na želodcu in dvanajstniku, ki jih povzroča bakterija Helicobacter pylori, pa tudi pri sindromu razdražljivega črevesja, ulceroznem kolitisu in Crohnovi bolezni.
Probiotiki, ki jih vsebuje kefir, povečajo obrambo sposobnost telesa, dokazano pa tudi zmanjšujejo raven rakotvornih snovi, kar preprečuje nastanek malignih tumorjev. Glede na študijo, objavljeno v Journal of Medical Foods, probiotiki v kefirju celo preprečujejo rast celic, ki povzročajo raka dojke.
Maria Ana Kolman