Mnogi spomladi tožijo nad spomladansko utrujenostjo, slabim psihofizičnim stanjem in splošnim poslabšanjem razpoloženja in zdravja. Še posebej je to opazno v mesecu marcu. Pojav je povezan s spremembo bioritmov ob vsaki sončni premeni, posebej naporna pa sta prehoda iz zime v pomlad in iz poletja v jesen.
V tem času se v organizmu namreč močno spreminja stanje hormonov in proizvodnje nevrotransmitorjev, vključno s serotoninom in melatoninom. Ljudje z močnim imunskim sistemom in psihično stabilni ljudje gredo skozi to obdobje brez večjih težav, saj se njihovo telo samodejno prilagodi ali adaptira na spremenjene zunanje in notranje okoliščine.
Med simptomi spomladanskega “poslabšanja” strokovnjaki navajajo: nihanje razpoloženja, razdražljivost, kronično utrujenost, anksioznost, depresijo, težave s koncentracijo in zaspanost.
Prilagoditev je lahko precej težavna pri psihčno labilnih ljudeh, ki so spomladi in jeseni pogosto nagnjeni k neuravnovešenemu čustvenemu stanju. Na naše počutje vpliva sicer veliko hormonov, ključnega pomena pa sta melatonin (hormone noči) in serotonin (hormon sreče
Melatonin nastaja v žlezi češariki ali epifizi. Latinsko ime glandula pinealis pomeni žleza bora, po analogiji podobnosti s storžem. Nekateri znanstveniki menijo, da je češarika vodilna žleza, »uravnalo uravnal«, ki zagotavlja primeren ritem hormonalnih in celičnih sistemov.
Tako v krščanskem kot v hindujskem izročilu je moč najti besedila, ki telo primerjajo s svetiščem, češariko ali t.i. tretje oko pa z vrati iz posvetnega v posvečeno. V hinduizmu je tretje oko imenovano tudi oko boga Šive, ki skriva znanje o resnici. V sanskrtu se imenuje “ajna”, kar pomeni neomejena moč, ki biva v 6. čakri. Mnoge duhovne šole to čakro imenujejo božanska celica. Velik pomen v duhovnosti ima češarika zagotovo tudi zaradi njene odločilne vloge za zdravje. V njej se tvori melatonin, ki uravnava cirkadiarni ritem – uravnava dnevne in nočne ter sezonske cikle endokrinega sistema, krepi imunski sistem, stabilizira živčni sistem, spodbuja delovanje ščitnice, sproža spanec in je tudi afrodiziak. Melatonin je obenem glavni antioksidant v telesu, ki preprečuje poškodbe celic in DNK, je hormon, ki preprečuje prezgodnje staranje, raka, stres in nespečnost. V krvni obtok se sprošča ponoči v temi in njegovo proizvajanje se konča ob sončnem vzhodu. Češarika proizvaja melatonin iz serotonina, ki je nevrotransmiter. Serotonin je najbolj skoncentriran prav v češariki. Ko se staramo, je lahko uravnotežen tok teh življenjsko pomembnih snovi moten, ker češarika začne poapnevati. Ko češarika poapneva, se proizvodnja melatonina manjša. Poapnenje češarike in zmanjšana produkcija melatonina vplivata na procese staranja celic. Obdukcije ljudi, ki so umrli zaradi Alzheimerjeve bolezni, so pokazale bistveno znižano raven melatonina v češariki. Močno poapnenje češarike je značilno tudi pri ženskah z rakom na dojkah. Rak dojke pa ni prav pogost pojav na Japonskem, kjer je pri ženskah srednjih let poapnenje češarike redko. Znano je tudi, da raka skorajda ni pri Sibircih, ki pijejo čaj iz čage, ker le-ta deluje na povečano tvorbo melatonina.
Strokovnjaki izpostavljajo štiri preproste načine, kako spodbuditi nastajanje melatonina in serotonina ter s tem izboljšati svoje počutje in splošno zdravstveno stanje:
- v svojo prehrano vključite živila, bogata z beljakovinami, riboflavinom (vitamin B2) in vitaminom B6 – kot so mastne ribe, jajca, semena, oreščki, stročnice, sir, meso. Ta živila pomagajo pri sintezi serotonina. Poleg tega jih je priporočljivo kombinirati z ogljikovimi hidrati (kruh ali zelenjava).
- obvladujte stres – ali s pomočjo sprostitvenih tehnik ali pa s pomočjo adaptogenov (elevterokok, rožni koren, ginko, resasti bradovec, čaga, reishi …)
- izkoristite sončne žarke, ki blagodejno vplivajo na naše razpoloženje in hormonsko ravnovesje.
- zdrav življenjski slog: dovolj spanja (največ melatonina se tvori v urah do polnoči) in gibanje ali delo v naravi.
Strokovnjaki za kozmologijo opozarjajo, da bo v letu 2024 Zemlja izpostavljena številnim magnetnim nevihtam, ki bodo nastale zaradi močnih izbruhov na Soncu. Do sončnih izbruhov prihaja sicer neprestano, vsakih 11 let, ko se na Soncu zamenjata pola, pa je njihova aktivnost občutno povečana. Tako kot Zemlja, ima tudi Sonce severni in južni magnetni pol. Vsakih 11 let zamenjata svoje mesto. Nazadnje se je to zgodilo leta 2013. Pred zamenjavo polov se magnetna aktivnost na površini Sonca močno poveča. Heliofizik Paul Charbonneau z univerze v Montrealu poudarja:”Opažamo najvišjo sončno aktivnost v zadnjih 20-ih letih. To vodi do več izbruhov koronalne mase oz. izbruhov plazme iz sončne korone.”
Ruski Inštitut za geofiziko akademika E.K. Fedorova dnevno poroča o kozmičnem dogajanju oz. vesoljskem vremenu. Satelita Elektro-L in GOES sta posnela štiri močne izbruhe na Soncu 12. februarja zvečer in v noči na 13. februar. Po lestvici moči manifestacije sončne aktivnosti – od najšibkejše A do najmočnejše X – je bila moč sevanja, ki je doseglo Zemljo, ocenjena s stopnjo M.
V sporočilu so zapisali, da se “Vdor protonskih tokov v širokem razponu energij v vesolje blizu Zemlje nadaljuje in pričakovati je, da bodo močne magnetne nevihte kmalu dosegle Zemljo”. Torej bomo že v mesecu marcu poleg običajne spomladanske spremembe bioritmov deležni še dodatne obremenitve zaradi močnih magnetnih neviht.
Magnetne nevihte povzročajo motnje v zemeljskem magnetnem polju in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Odvisne so od vesoljskega vremena – sprememb, ki jih povzročajo sončni izbruhi, in imajo močan vpliv na človeka, vreme, premike v zemeljski skorji, onesposobijo lahko satelite, vplivajo pa tudi na delovanje električnih naprav in računalnikov. Do takšnih posledic lahko privede tudi magnetna nevihta zaradi zamenjave sončevih polov, ki jo pričakujemo leta 2024. Glede na to, da je človeštvo postalo kritično odvisno od telekomunikacij in elektronike nasploh, sončni izbruhi niso le astronomski pojav, temveč potencialna grožnja našemu načinu življenja. Število satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, je namreč na tisoče. Samo sistem Starlink Elona Muska uporablja več kot 4000 naprav. Vse jih lahko prizadene ali potencialno uniči vesoljsko vreme. Heliofizik dr.Scott McIntosh iz ameriškega Nacionalnega centra za atmosferske raziskave (NCAR) poudarja:”Zaradi rastočega komercialnega vesoljskega sektorja ugotavljanje, kako se bo Sonce obnašalo, ni več le akademska razprava.”
Maria Ana Kolman
www.sebur.si