Sodoben način življenja prinaša vedno več stresa, kronične utrujenosti, poklicne izgorelosti, tesnobe, živčnosti in posledično številne bolezni.
Prvi znaki splošne izčrpanosti živčnega sistema so razdražljivost, nenadne spremembe razpoloženja, nespečnost, glavoboli, agresivnost, anksioznost, izguba apetita itd.
Ob prisotnosti simptomov, ki kažejo na živčno izčrpanost, je seveda potrebno odpraviti vzroke, kar pa v času, ki nas neprestano zadržuje v stanju stresa, strahu in negotovosti, ni prav enostavno. Druga možnost pa je uporaba adaptogenov, ki krepijo obrambni odziv organizma na stresne dejavnike in preprečujejo škodo, ki jo vsak stres slej ko prej povzroči.
V prvotni definiciji iz leta 1969 so adaptogene opisali kot “snovi z nespecifičnim delovanjem, ki povečajo odpornost organizma na različne fizične, kemijske in biološke stresne dejavnike, normalizirajo porušene fiziološke funkcije organov, hkrati pa niso toksični”. Na podlagi rezultatov intenzivnih raziskav, ki so sledile v naslednjih desetletjih, so to definicijo leta 1999 nadgradili z razlago, “da gre za metabolne regulatorje (navadno naravnega izvora), ki povečajo sposobnost organizma za prilagajanje okoljskim stresnim dejavnikom in preprečijo nastanek poškodb, ki jih ti dejavniki povzročijo.”
Mehanizmi delovanja adaptogenov na molekulski ravni so kompleksni in raznoliki ter medsebojno zelo prepleteni. Obsegajo učinke na sintezo nukleinskih kislin in proteinov, uravnavanje celičnih energetskih procesov, presnovo eikozanoidov, kateholaminov, kortikosteroidov in lipidno peroksidacijo, hkrati pa se vpletajo tudi v delovanje imunskega sistema. Najpomembnejše in najbolj raziskane zdravilne rastline z adaptogenimi učinki so ginseng, elevterokok in rožni koren. Elevterokok in rožni koren sta v programu fitoterapije v kombinaciji s sibirsko čago, kar njun adaptogen učinek še okrepi.
Obvladovanja stresa in tesnobe pa se je moč tudi priučiti. Navajam nekaj najbolj preprostih, pa vendarle učinkovitih načinov:
1. Izrazite svoja čustva
Ne skrivajte in ne zatirajte svojih čustev! Pomembno je izraziti tako veselje kot žalost, pa tudi jezo. Potlačena čustva imajo za posledico tesnobo, občutek nemoči, nesposobnosti, kompleks manjvrednosti, obup, žalost, nemoč itd. Če svojih čustev ne morete izraziti, jih zapišite v svoj dnevnik. Zapisana čustva nekako izstopijo iz misli in nas s tem razbremenijo.
2. Poenostavite vse okrog vas
Zakaj smo nenehno pod stresom? Ker nas pogosto skrbijo stvari, na katere ne moremo vplivati. Razmišljajte in skrbite samo za tisto, s čimer ste neposredno povezani in kar je odvisno od vas.
3. Osredotočite se na sedanjost
Usmerjenost v bodočnost je najbolj pogosto povezana s strahom pred neznanim. Psihologi kot preizkušen način soočanja s tesnobo in anksioznostjo predlagajo osredotočanje na sedanjost. Mnogi na poti do cilja gledajo le na končni rezultat, ne da bi opazili, koliko so že naredili. A če vam preide v navado, da se osredotočite na dogajanje v določenem časovnem obdobju, boste ugotovili, da ste že prehodili del poti. In verujte vase!
4. Vzemite si vsak dan eno uro zase
Če vsak dan eno uro posvetite nečemu, kar imate radi, lahko zmanjšate tesnobo in skrbi. Preprosto počnite stvari, zaradi katerih se počutite dobro. Ali pa naj bo to čas, ko vas enostavno ni!
5. Dovolj spite
Pravilen režim spanja je izjemnega pomena za naše zdravje. Če ne spimo dovolj, postanemo bolj razdražljivi, kar poveča stres in tesnobo. Vzrok je pomanjkanje hormona melatonina, ki ga izloča žleza češarika ponoči, največ v času spanja do polnoči. Melatonin uravnava cirkadiarni ritem, krepi imunski sistem, stabilizira živčni sistem, spodbuja delovanje ščitnice in je obenem glavni antioksidant v telesu.
6. Delo in sprehodi v naravi
Znanstveno dokazano je, da ljudje, ki vsak dan hodijo dve uri ali delajo v naravi, nimajo težav s tesnobo in so občutno bolj “odporni” na stres kot tisti, ki se ne gibljejo in se zapirajo za štiri stene.
7. Najpomembnejša stvar v življenju pa naj vam bo želja po sreči!
V Upanišadah je zapisano:
“Smo to, kar je naša globoka želja, ki nas vodi,
kakršna je naša želja, takšna je naša volja,
kakršna je naša volja, takšna so naša dejanja,
kakršna so naša dejanja, takšna je naša usoda.”
Maria Ana Kolman