Zdravilni in pomlajevalni učinek mraza

kopanje-pozimi

Znanstveniki že dolgo raziskujejo zdravilni učinek nizkih temperatur. Obstajajo številni primeri, ko ljudje, izpostavljeni hudi podhladitvi, ne le da niso umrli, ampak sploh niso utrpeli nobene škode za svoje zdravje. Celo nasprotno: videti so bili mlajši, zdravje pa jim je odlično služilo do visoke starosti.  Znanstveniki menijo, da se zaradi možganskega šoka pri podhladitvi biokemični procesi v telesu upočasnijo, vitalna aktivnost pa se vzdržuje v stanju suspendirane animacije oz. začasne, izrazite upočasnitve vseh presnovnih in fizioloških procesov.

 Zdravniki, ki spremljajo zdravstveno stanje znanstvenih ekspedicij na Arktiki in Antarktiki   so v strokovnih revijah objavili zanimive študije o izjemnem pomlajevalnem in zdravilnem učinku mraza. 

Tudi ruski zdravnik Aleksander Ivanovič Semko za vrsto bolezni svetuje zdravljenje z mrazom in pravi:”Nisem prvi prišel na idejo o zdravljenju s podhlajevanjem. O tem sta pisala že Hipokrat in Avicena. Najprej sem eksperimentiral na sebi. Če me je kaj bolelo, sem uporabil led in opazoval učinek, si ga zapisal, potem sem s to tehniko zdravil sorodnike in jo počasi pričel priporočati bolnikom. In kaj je tu nenavadnega? Konec koncev, ko se udarimo, vedno uporabljamo mrzle obkladke, to je najboljša anestezija. Zakaj ne bi na enak način poskusili zdraviti tudi notranje organe – s podhladitvijo? Porfirij Ivanov je trdil, da se v mrazu sproščajo posebni ‘zdravilni hormoni’!” https://si.rbth.com/zgodovina/87491-porfirij-ivanov-ruski-jogi

Pri astmi Semko npr. svetuje polivanje ledene vode na kolena, zgornji del telesa in boke. Pri boleznih želodca svetuje boso hojo po snegu ali zamrznjenih tleh. Pri bolečinah hrbta svetuje zdravljenje s polaganjem ledu na hrbtenico. S tovrstnim zdravljenjem naj bi se njegovi bolniki popolnoma znebili osteohondroze. Kronični tonzilitis pri otrocih dr.Semko zdravi s spiranjem grla z ledeno vodo, vnetje slepiča in težave z želodcem z ledenimi obkladki. 

Doktorja Semka kličejo tudi “Dedek Mraz”: živi v hiši brez kurjave, okna so odprta vse leto, pozimi se kopa v ledeno mrzli reki oz. luknji, ki jo izkoplje v led. Nasmejan se pohvali: “Doživel bom 120 let! Navsezadnje tudi živila shranjujemo v hladilniku, da jim podaljšamo rok trajanja!”

Zakaj so nizke temperature tako zelo zdrave? V mrzlem zraku se vsebnost kisika poveča za 30%, raven patogenih bakterij, mikrobov in virusov pa se pri temperaturi pod ničlo močno zmanjša. Med telesno aktivnostjo na mrazu se v človekovem telesu aktivirajo levkociti ali bele krvne celice, ki varujejo telo pred mikroorganizmi in tujimi beljakovinami, torej pred okužbami in tumorji. Hkrati se poveča tudi proizvodnja interferonov, celičnih beljakovin, ki delujejo protivirusno, vplivajo na imunski odziv, spodbujajo fagocitno dejavnost makrofagov (“požiralcev” tujih celic), pospešujejo razvoj in dejavnost naravnih celic ubijalk in citotoksičnih limfocitov T. Interferoni delujejo tudi proti tumorjem, saj preko povečanja aktivnosti beljakovine p53, ki nadzoruje celične procese, vključno z zaustavitvijo celične rasti, pri programirani celični smrti, diferenciaciji in popravljanju DNK lahko izzovejo proces apoptoze rakave celice.

Pri nizkih temperaturah se v našem telesu aktivira mehanizem termoregulacije. 

Človekovo telo pri udobnem, “zapečkarskem” načinu življenja v toplih prostorih deluje le s polovično aktivnostjo vitalnih organov, v mrazu pa aktivira vse svoje potenciale. Pojavi se nekakšen naboj energije in tonusa, ki se odraža v delovanju vseh naših organov.  

To ugodno vpliva na kožo, mišice, srčno -žilni sistem in kri, saj mraz poveča raven hemoglobina in tudi proizvodnjo rdečih krvnih celic. Na mrazu se poveča izgorevanje holesterola, glavnega krivca za težave s srcem in ožiljem.

Po tem, ko je znanost dokazala zdravilni in pomlajevalni učinek mraza, so v mnogih zdravstvenih ustanovah in kozmetičnih salonih pričeli izvajati t.i. krioterapijo (grško ’kryos’ pomeni hladen, mrzel, ’therapeia’ pa pomeni nega). Sodobna krioterapija poteka tako, da se v nekaj minutah temperatura kože občutno zniža, s čimer se v telesu aktivirajo procesi regeneracije. 

Mraz je tudi sovražnik stresa. Čeprav je znano, da so ljudje v zimskem času najbolj podvrženi stresom in depresiji, to velja le za ljudi, ki hladne zimske dni raje preživljajo na toplem, kot pa di bi šli na zimski sprehod.  Dokazano je, da mrzel zrak povečuje tvorbo hormona sreče serotonina, ki preprečuje stres. Dovolj je že, da se vsak dan sprehajate eno uro na mrazu, pa boste veliko manj živčni, postali pa boste tudi bolj odporni na stres, saj se avtonomni živčni sistem v hladnem vremenu okrepi.

Mraz pomaga tudi pri boju proti bolečinam. Pri temperaturah pod 50C se občutljivost živčnih končičev izrazito zmanjša ali celo izgine in signal bolečine ne vstopi v možgane.

Hladna voda aktivira tudi simpatični živčni sistem, ki nadzoruje odziv borba ali beg (samodejni fiziološki odziv na dogodek, ki ga zaznamo kot nevarnega ali stresnega). Pod mrzlim tušem ali pri kopanju v mrzli vodi se namreč občutno dvigne raven hormona noradrenalina. Poleg  serotonina je to eden najpomembnejših »hormonov za srečo«. Noradrenalin poživlja možgane, učinkuje kot antidepresiv, v stresnih situacijah pa izboljšuje miselno zbranost. 

Kopanje v mrzli vodi tudi občutno izboljša prekrvavitev. Stik z mrzlo vodo najprej zmanjša pretok krvi v kožo.  Po tem se mora telo ogreti, zato se poveča pretok krvi na površino kože. Potopitev v hladno vodo pri 14 ℃ poveča presnovo za kar 350%. Ker gre za proces pretvorbe hrane v energijo, to pomeni, da se na ta način lahko znebimo odvečnih kilogramov.

Znanstveniki že dolgo raziskujejo terapevtske učinke suspendirane animacije in hibernacije za zdravljenje bolezni. V medicinski znanosti se sicer že dolgo uporablja blaga hipotermija in hlajenje, eno najbolj obetavnih področij raziskav pa je potencial hibernacije pri terapiji možganske kapi in zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni kot je Alzheimerjeva bolezen, pri katerih so sinapse ali povezave med živčnimi celicami poškodovane.   

Hibernacija ali zimsko spanje (lat.hibernus – zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij, pri katerem se umiri srčni utrip, zniža telesna temperature, presnova se upočasni z namenom zmanjšati porabo energije predvsem v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane. Hibernacija lahko traja več dni ali tednov, odvisno od živalske vrste, temperature okolice in letnega časa.

Znano je, da na področju Himalaje živijo jogiji, ki s pomočjo meditacije preidejo v stanje spremenjene zavesti ali t.i. samadhi in v tem stanju, v mrazu, brez vode in hrane lahko preživijo tudi desetletja. Zdi se precej neverjetno, vendar je znanih precej primerov običajnih ljudi, ki so v ekstremnih okoliščinah doživeli stanje suspendirane animacije in preživeli. Leta 2006 je The Guardian poročal o nenavadni zgodbi 35-letnega Japonca Mitsutakeja Uchikoshija, ki je pri spustu z gore Rokko padel, si poškodoval glavo in verjetno tudi izgubil zavest.  Reševalci so ga našli po 24-ih dneh. Preživel je na mrzlem gorskem pobočju, brez hrane in vode, tako da je padel v stanje “hibernacije”, pulz je bil komaj zaznaven, njegova telesna temperature pa je padla na 220C – kot je povedal njegov zdravnik. Zaradi hipotermičnega stanja, ki je podobno hibernaciji, so bile njegove možganske funkcije zaščitene in so si stoodstotno opomogle. Znanstveniki že leta namigujejo, da je hibernacija možna tudi pri človeku in bi se lahko uporabila za zdravljenje vrste bolezni, tudi za pospešitev celične smrti rakavih celic.

Ruski zdravnik Maxim Aleksandrovič Kislov zagotavlja, da lahko mraz pomladi telo in pričakuje, da bo strokovno izvedena “zamrznitev zagotovo odprla vrata prihodnjim generacijam v nesmrtnost.”

Kot argument je Kislov navedel primer enega od svojih bolnikov, Tarasa Pykhanova iz Poltave, ki je pri devetih letih padel skozi led in eno uro preživel v hladni vodi. Dobil je pljučnico, po tem pa do starosti 100 let ni imel nobenih bolezni. Ko je bil star 55 let, je bil videti kot mladenič pri dvajsetih. 

Seveda je tak način podaljševanja življenja precej ekstremen. Na mraz se je potrebno navajati postopoma: najprej iz dneva v dan zniževati temperaturo vode, nato preiti na kontrastno prho, spati v hladnem prostoru z odprtim oknom in šele nato poskusiti s kopanjem v ledeni vodi.

Če boste z novim letom sprejeli odločitev, da se boste vsak dan kopali v mrzli vodi, boste s postopnim privajanjem do 19.januarja že pripravljeni za zdravilno kopel v ledeno mrzli vodi.

Voda ima namreč 27.dan po zimskem sončnem obratu največjo zdravilno moč. 

Jezus naj bi bil šele po kopanju v Jordanu 27. dan po zimskem sončnem obratu oz. 19. januarja prepoznan kot božji sin.  Takrat se je namreč »nebo odprlo in Sveti Duh se je spustil nanj v telesni obliki, kot golob, in z neba je spregovoril glas: Ti si moj ljubljeni sin; Moja milost je v tebi!« (Matej 3: 14–17). Zato se ta dogodek imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija (grško: επιφάνεια, epifania ali razglasitev) oz. tudi teofanija (grško:θεοφάνεια, theofania ali razglasitev boga). Pravoslavci ta praznik praznujejo 19.januarja, katoliki pa 6.januarja v spomin prihoda treh kraljev Gašperja, Mihaela in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu in razglasili rojstvo božjega sina. Nekoč so na večer 18.januarja posvečali vodo, ki so jo ljudje nosili domov, z njo škropili svoje hiše in jo kot zdravilo hranili vse leto. Kopanje na dan 19.januarja je bilo in ponekod ostaja tudi danes obred očiščenja vsega slabega – bolezni, pa tudi slabih misli in dejanj. 

Tako krst Jezusa kot kasnejše obredje 18. in 19.januarja znanost razlaga v povezavi z močnim kozmičnim energijskim delovanja. Ta kratkoročni tok energije ima namreč sposobnost odstraniti v vodi shranjene negativne programe.  Močno zdravilno in očiščevalno moč ima voda 18. in 19. januarja tudi brez molitev in t.i. cerkvenih posvetitev. Voda v naravi postane v tem času sama po sebi svetišče, dostopno vsakomur, ne glede na versko prepričanje.

Znanstveniki z Inštituta za biomedicinske raziskave Ruske akademije znanosti so proučevali vpliv astroheliogeofizičnih dejavnikov na vodo. Na podlagi dolgoročnih eksperimentalnih in teoretičnih raziskav je bilo ugotovljeno, da se vpliv vesolja na biosfero ne izvaja neposredno, ampak kot posledica preoblikovanja gravitacijskih polj Sonca, Lune, planetov Osončja in drugih nebesnih teles, kar povzroči širokopasovno elektromagnetno sevanje, ki prežema vse življenje na Zemlji.  Pod vplivom absorbiranega geofizičnega elektromagnetnega sevanja pride do sprememb redukcijsko-oksidacijskih lastnosti vodnega okolja v vseh organizmih.  Zemlja se 18. in 19. januarja   nahaja v položaju, kjer je posebno močan energijski tok. Podoben, vendar občutno manj intenziven pretok kozmičnih energij, se ponavlja vsakih 27 dni.

V letu 2022 bomo zato po izvirsko vodo hodili:  19.1., 14.2., 12.3., 7.4., 3.5., 29.5, 24.6., 20.7., 15.8., 10.9., 6.10., 1.11., 27.11., 23.12.- na večer pred datumom in na datum do poldneva.

Maria Ana Kolman
31.12.2021

Košarica
Na vrh
Na vrh