Ko pozimi zmanjka solate na mojem vrtu, jo nabiram v bližnjem potoku. Tam namreč raste mala vodna leča.
Mala vodna leča (Lemna minor) je vrsta sladkovodne rastline iz družine arumov Araceae in poddružine Lemnoideae. Prekriva vodno površino jezer ali počasi tekočih potokov in rek. V procesu fotosinteze sprošča veliko kisika in je odličen čistilec vode. Ima edinstveno sposobnost preživetja pod ledom. Uporabni so vsi deli rastline. Najbolj se razraste poleti, ko jo lahko lovimo z mrežo, jo nato v tanki plasti porazporedimo po tkanini in posušimo v senci. Ko je rastlina suha, se pri gnetenju zlahka zdrobi. Posušeno zel shranjujemo v zaprtih steklenih kozarcih v temnem prostoru. Rok uporabe je eno leto.
Mala vodna leča vsebuje esencialni aminokislini arginin in lizin (v višji vsebnosti kot pri koruzi), asparaginsko in glutaminsko kislino, fitosterole, flavonoide, diterpenoide, karotenoide, fosfolipide, dušikove spojine, tanine, polisaharide, sulfolipide, ogljikove hidrate, vitamine skupin B, A in E, ter makroelemente: brom, jod, kalcij, fosfor, silicij, magnezij, baker, železo in cink. Po odstotku beljakovin na suho težo prekaša seme stročnic. Zaradi prisotnosti flavonoidov in triterpenov rastlina izkazuje tudi antikancerogeno delovanje.Zdravilnost male vodne leče je znana že iz antike. Grški zdravnik, farmakolog in naravoslovec Dioscorides je malo vodno lečo, kuhano v vodi ali mleku, uporabljal za zdravljenje hemeroidov. Perzijski učenjak in zdravnik Avicenna je v svoji razpravi “Kanon medicine” zapisal, da mala vodna leča zaustavlja krvavitve, zdravi herpes in akutne okužbe z bakterijami, predvsem streptokoki. S pripravki iz male vodne leče je zdravil tudi tumorje in črevesne kile.
V Rusiji malo vodno lečo imenujejo “žabja vreča”. Po ljudskem verovanju tam, kjer raste veliko male vodne leče živijo vodne deklice. Na večer 23. julija vodne deklice nabirajo vodno lečo in si iz nje naredijo obleko. Ta vzorec drobnih listkov so ruske ženske posnemale pri izdelavi čipk in vzorcev vezenin.
Vse do 18.stoletja so botaniki menili, da je mala vodna leča alga. Leta 1710 pa je italijanski medicinski znanstvenik, zdravnik in naravoslovec Antonio Vallisneri opazil, da ima rastlina mikroskopsko majhne cvetove, kar je malo vodno lečo iz nižje taksonomske vrste uvrstilo v višjo.
V zdravilne namene se uporablja vsa rastlina – listi in steblo. Kontraindikacije pri uporabi pripravkov iz male vodne leče niso dokazane.
Recepti za zdravilne pripravke iz male vodne leče
Tablete oz. medene kroglice: naredimo iz zdrobljene rastline in medu: 1 žlica zdrobljene zeli in 2 g medu.
Sok: iztisnjen sok zmešamo s sladkorjem ali medom in hranimo največ eno leto v dobro zaprti posodi pri temperaturi od 0 do +30°C.
Prevretek: 1 žlico posušene zeli prelijemo z 0,5 l vode, zavremo in pustimo 5 minut.
Tinktura: 3 žlice sveže zeli dodamo v 2 dcl žganja, pustimo 3 tedne v zaprti posodi na temnem.
V tradicionalni medicini je mala vodna leča nadvse cenjena za zdravljenje luskavice, urtikarij, vitiliga in drugih bolezni kože, ter alergij in oteklin zaradi pikov ali ugrizov žuželk. Učinkovito deluje tudi proti malariji, boleznih ščitnice, sladkorni bolezni itd. Iz ljudskega zdravilstva je znano tudi močno protivnetno delovanje male vodne leče, zato so jo uporabljali pri vnetjih dihal, kot diuretik s protivnetnim delovanjem pri zdravljenju pielonefritisa in kot analgetik pri bolečinah v sklepih, pri revmi, protinu in hemeroidih.
Pri alergijah je zel priporočljivo jemati v obliki suhega praška.
Z medom pomešan prašek je dober diuretik, ki lahko očisti telo toksinov in lajša otekline. Dajemo ga tudi otrokom z urinsko inkontinenco.
Uporaba pripravkov iz male vodne leče pri posameznih bolezenskih težavah
Medene kroglice se priporočajo po protokolu 3-krat dnevno 1 kroglica teže 2g pri sledečih boleznih: alergije, vitiligo, rak grla, rak pljuč, multipla skleroza (uporabimo cvetlični med), bolezni ščitnice in impotenca. Pri visoki temperaturi, akutnem vnetju ledvic, miokarditisu, perikarditisu, pielonefritisu in protinu medene kroglice jemljemo skupaj z 1 dcl toplega mleka.
Sok, iztisnjen iz sveže zeli se priporoča kot obkladek pri bradavicah, vitiligu, urtikariji, nevrodermatitisu, luskavici in kožnih razjedah.
Prevretek se priporoča po protokolu 3-krat dnevno 1 dcl pri kroničnem rinitisu, laringitisu, bronhitisu, boleznih jeter, glavkomu, sladkorni bolezni, revmatizmu in luskavici. Pri angini se priporoča prevretek za grgranje, pri gnojnih ranah pa za izpiranje ran.
Tinktura se priporoča po protokolu 3-krat dnevno 15-20 kapljic v 1 dcl vode pri bronhitisu, glavkomu, srčnem popuščanju, tumorjih dihal, SARS (akutni raspiratorni virusni okužbi), pri poškodbah glasilk (grgranje), raku grla in pljučnem raku.
Maria Ana Kolman
1.2.2022