Šampinjon ali dvotrosi kukmak (Agaricus bisporu) je menda najpogostejša goba na svetu, pa tudi najpogosteje zaužita goba. Uporablja se v kuhinjah mnogih narodov, le malokdo pa pozna tudi njegovo zdravilno delovanje. Za gobo s slovenskim imenom dvotrosi kukmak se je udomačilo ime šampinjon. Ime izvira iz stare francoščine, kjer “champignon” pomeni “tisto, kar raste na polju”.
V Evropi so šampinjone prvi pričeli gojiti Francozi v 17. stoletju. Pariški vrtnarji, ki so gojili šampinjone na svojih zelenicah, so jih poimenovali “pariške gobe”. Že od konca 17. stoletja so opazili, da šampinjoni dobro uspevajo tudi v kleteh ali podzemnih prostorih. Nekateri takratni monarhi so imeli posebne kleti za gojenje teh gob. Danes šampinjone gojijo na travnikih, v rastlinjakih in kleteh pod umetno svetlobo.
Letos je na naših travnikih in poljih vse polno šampinjonov. Morda vas bo sledečih devet dejstev o šampinjonih prepričalo, da si jih naberete:
- Šampinjoni vsebujejo veliko količino ogljikovih hidratov, maščob, organskih kislin, mineralov in celoten kompleks vitaminov. Študije so dokazale vsebnost več kot 20 aminokislin, vključno z vsemi bistvenimi za človekovo prehrano: metionin, cestein, cistin, triptofan, treonin, lizin in fenilalanin. Vsebnost vitaminov B v šampinjonih je višja kot v sveži zelenjavi, zlasti veliko je vitaminov B2 ali riboflavina in B1 ali tiamina, kar pomaga pri preprečevanju glavobolov in migren. Visoka je tudi vsebnost vitamina B3 ali niacina,
ki je pomemben za zdravje srca in ožilja. - So odličen vir vitamina D, zato so dober dodatek k zimski prehrani na področjih z malo sonca. Pomanjkanje vitamina D je namreč vzrok povečanega tveganja za osteoporozo, mišično oslabelost in krhkost kosti. Za razliko od rastlin imajo gobe visoke koncentracije ergosterola v svojih celičnih stenah. Ko so izpostavljene UVB sevanju, se ergosterol pretvori v provitamin D2, nato pa v vitamin D2.
- Šampinjoni so bogati z beljakovinami in vsebujejo tudi majhno količino vitamina B12, kar je koristno za tiste, ki se prehranjujejo rastlinsko (vegetarijansko ali vegansko).
- Vsebujejo bistvene elemente za organizem: železo, fosfor (84 mg/100g), kalij (277 mg/100 g), mangan, kobalt, magnezij, selen in cink.
Glede na vsebnost fosforjevih soli lahko šampinjone enačimo z ribjimi izdelki.
100 g šampinjonov zagotavlja polovico dnevne potrebe po bakru, ki je potreben za proizvodnjo krvnih celic (hematopoezo) in za možganske procese.
100 g šampinjonov vsebuje 50 % dnevnega vnosa selena. Selen je dodatno hranilo za antioksidativni encim glutation peroksidazo in ima pomembno vlogo za delovanje jeter in srca.
Šampinjoni so zelo bogati s kobaltom, ki je pomemben predvsem zato, ker pomaga pri poteku številnih notranjih procesov v celicah, sodeluje pri sintezi velikega števila encimov in je pomemben za delovanje jeter in živčnega sistema.
Japonski raziskovalci so ugotovili tudi visoko vsebnost arginina in lizina, ki vplivata na spomin in miselne sposobnosti. - Šampinjoni krepijo imunski sistem: vsebujejo aktivne polisaharide, med katerimi je zelo pomemben beta-glukan. Ta spojina aktivira imunski sistem oz. celice ubijalke in makrofage, ki povečajo sposobnost organizma za boj proti okužbam, po nedavnih ugotovitvah ameriškega Nacionalnega inštituta za raka pa lahko tudi ustavijo rast ali napredovanje tumorjev.
- Raziskovalci so v številnih študijah prišli do ugotovitev, ki so presenetile celo same raziskovalce. Zadnje raziskave so namreč pokazale, da bi bilo šampinjone mogoče uporabiti tudi za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, sive mrene, osteoartritisa in sladkorne bolezni tipa 1.
Študija iz leta 2015 je pokazala, da uživanje 10-15 g koncentrata mletih posušenih gob med obroki znatno zmanjša raven nezaželenih maščob v krvi. Znanstveniki so ta učinek pripisali vsebnosti ergotioneina, ki ustaviti razvoj arterijskih oblog, ki so dejavnik tveganja za bolezni srca in lahko povzročijo visok krvni tlak in možgansko kap. Tudi nekateri gastroenterologi svojim bolnikom priporočajo dodajanje suhih šampinjonov hrani pri različnih boleznih želodca, tako v akutni kot kronični fazi. - Šampinjoni so se izkazali kot zelo učinkovita adjuvantna terapije pri zdravljenju raka jajčnikov, dojk in prostate. Mehanizem delovanja tega učinka je lahko povezan z imunomodulatornimi in protitumorskimi učinki beta-glukanov, ergotioneina in ergosterola. Dokazano je namreč, da imajo beta-glukani imunostimulirajoče učinke, ergotionein pa je imunski modifikator z antioksidativnimi in citoprotektivnimi lastnostmi.
Na Kitajskem so v 1. fazi kliničnega preizkušanja pri skupini 1000 žensk, starih nad 60 let, ki so uživale več kot 2 g izvlečka šampinjonov na dan, prišli do ugotovitve, da se je verjetnost raka jajčnikov zmanjšala za 32%. Pri bolnikih z rakom prostate, ki so uživali od 4 do 14 g izvlečka na dan (enako 40–140 g svežih šampinjonov), se je raven PSA znižala pri 36 % bolnikov.
Leta 2009 so znanstveniki izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo 2018 žensk različnih starosti in narodnosti. Znanstveni rezultati te študije so lahko potrdili teorijo, da je s pomočjo šampinjonov mogoče znatno zmanjšati onkološke bolezni pri ženskah. Po mnenju nekaterih onkologov se tveganje za nastanek raka dojke zmanjša na 90%, če so v prehrano vključeni šampinjoni. - Nutricionisti priporočajo vključitev šampinjonov v dietno prehrano: 100 g praženih šampinjonov vsebuje le 27 kcal, konzervirani 12 kcal, kuhani pa le 37 kcal. Zaradi bogate vsebnosti aminokislin šampinjoni tudi izboljšujejo proces presnove in odstranjuje težke kovine iz telesa.
- Šampinjoni so zaradi izjemne vsebnosti hranil tudi odlično kozmetično sredstvo: maska iz šampinjonov deluje pomlajevalno in preprečuje prezgodnje nastajanje gub.
Iz ljudskega zdravilstva pa je znano, da šampinjoni izboljšujejo vid, krepijo vezivna tkiva, kosti, zobe, kožo, lase in nohte.
Maria Ana Kolman