O čagi so bile opravljene mnoge eksperimentalne študije in klinična preizkušanja. Namen ni bil komercialen, ampak izključno raziskovalni, predvsem glede možnosti uporabe pripravkov iz čage v kombinaciji s klasičnim zdravljenjem (kirurgijo, radio- in kemoterapijo) bolnikov z rakom, da bi izboljšali terapevtski učinek.
Kljub določenim dosežkom v onkologiji število bolnikov z malignimi boleznimi po svetu narašča. Več kot polovica onkoloških bolnikov ima že ob diagnosticiranju bolezni napredovano obliko bolezni (stadij III in IV). Analiza vzrokov smrti bolnikov z rakom kaže, da jih večina umre zaradi motenj v sistemu homeostaze zaradi hudih stranskih učinkov kemoterapije in zaradi zasevkov tumorja. Odpornost tumorskih celic na terapijo pogosto vodi do recidiva in zmanjšanja pričakovane življenjske dobe onkoloških bolnikov. V zadnjih letih v večini držav uvajajo integrativen pristop k zdravljenju in konvencionalno zdravljenje podpirajo z zdravilnimi sredstvi naravnega izvora, ki imajo širok bioaktiven učinek in nimajo neželjenih stranskih učinkov. Eno takšnih obetavnih naravnih zdravil je čaga, ki se v ljudski medicini že dolgo uporablja za zdravljenje in preprečevanje vrste bolezni.
Prvo celovito znanstveno študijo čage so izvedli znanstveniki z Botaničnega inštituta V. M. Komarova z Akademije znanosti ZSSR in Leningrajski medicinski inštitut pod vodstvom prof. M. P. Berezina, prof. P. K. Bulatova in prof. P. A. Jakimova v letih 1959-1962. V kemijski analizi čage je bilo ugotovljeno, da čaga vsebuje edinstven polifenolni kromogeni kompleks snovi kot so melanini, betulinska kislina, flavonoidi (vključno s kvercetinom), steroidni in terpenski derivati, ligini, fitolektini, organske kisline, kompleks makro- in mikroelementov (K, Na, Mn, Mg, Ca, Cu, Zn itd.). Eksperimentalne klinične študije so dokazale primernost čage za preprečevanje in zdravljenje kroničnih bolezni, tudi predrakavih in rakavih. Po tem je bila čaga vključena v državno farmakopejo ZSSR in odobrena za zdravljenje rakavih bolnikov.
Po prvih spodbudnih ugotovitvah znanstvenikov so se raziskave o čagi nadaljevale. Že l.1961 so v takratni Sovjetski zvezi poskušali s čago zdraviti primere kronične limfocitne levkemije tako, da so čago dajali intravenozno. Rezultati so bili pozitivni in sledile so klinične študije. Leta 1962 so pri zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom uspešno uporabili metodo vdihavanja čage v aerosolu. Znova so sledile klinične študije in l.1972 je bila čaga v aerosolu uspešno uporabljena pri zdravljenju malignih tumorjev larinksa. Klinične študije so potrdile, da je čaga, ne glede na lokacijo tumorja, sprva delovala krepčilno in poživljajoče, kar je izboljšalo splošno zdravstveno stanje bolnikov, pozneje pa je z zdravljenjem s čago prišlo do upočasnitve rasti tumorja in zmanjšanja njegove nagnjenosti k razsoju. Rezultati ruskih raziskav se v času t.i. “železne zavese” niso objavljali v svetovnih medicinskih publikacijah. V mednarodnih znanstvenih revijah so se prvi članki o protitumornih učinkih in splošni koristnosti čage pri zdravljenju raka začeli pojavljati šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Finski, poljski, korejski in kitajski razisovalci so namreč v objavah svojih ugotovitev v kliničnih študijah izhajali iz ruskih virov.
Cilj znanstvenih raziskav, ki so jih izvedli v zadnjih letih, ni bil preverjanje protitumorskih lastnosti chage, saj so bila ta dejstva že preverjena v preteklosti, ampak ugotoviti katere snovi v čagi imajo terapevtski učinek in ugotoviti tudi mehanizem delovanja teh snovi čage. Po eni izmed hipotez bi bil terapevtski učinek čage lahko posledica njenega imuno-modulacijskega delovanja. Sodeč po številu člankov o čagi je mogoče reči, da trenutno največ zanimanja za čago prihaja iz Južne Koreje in Kitajske, ki sta glavni uvoznici čage iz Rusije. Vlada Ruske federacije je zaradi povečanja obsega izvoza uvrstila divjo čago na seznam strateških zdravilnih surovin posebne vrednosti, zato je za izvoz divje čage potrebno pridobiti posebna dovoljenja. Pospešeno raziskovanje čage v farmaciji in biokemiji pa je posledica dejstva, da je zaradi velikega povpraševanja čage vedno manj in zato iščejo načine, da bi njene zdravilne vsebnosti sintetizirali. Na področju Pskova v Rusiji so npr. pred desetimi leti na enem hektarju brezovega gozda lahko nabrali od 50 do 100 kg čage, danes pa na desetih hektarjih naberejo manj kot 50 kg.
V zahodnih državah je o čagi še vedno le malo znanega. Širjenje informacij o zdravilnosti čage onemogočajo tudi nesmiselne prepovedi zdravstvenih trditev za naravne proizvode v EU, v Ameriki pa predpisi Federal Drugs Administration (FDA), ki ščiti interese farmacije. V zvezi s tem je zanimiv primer ameriškega podjetja Chaga Mountain Inc., ki proizvaja različne izdelke iz čage (čaj, granulat, ekstrakt, kreme, izvleček za hišne ljubljence itd.). Do nedavnega je bilo na njihovi spletni strani www.chagamountain.com moč najti opis izdelkov z navedbo dokazanih terapevtskih lastnosti čage. Vendar je leta 2015 FDA zahtevala, da se odstranijo informacije o zdravilnih lastnostih čage. Zahtevo so utemeljili z dejstvom, da čaga ni registrirano zdravilo (https://www.fda.gov/inspections-compliance-enforcement-and-criminal-investigations/warning-letters/chaga-mountain-inc-443379-01202015). Podjetje sicer še naprej prodaja izdelke iz čage, vendar brez opisa njenih zdravilnih lastnosti, indikacij in kontraindikacij. Čeprav je zdravilen učinek olesenele gobe, ki parazitira breze, dokazan z uporabo v ljudski medicini in tudi v kliničnih študijah, se o njenem terapevtskem učinku ne sme govoriti ali pisati tudi pri nas. Zakon o pravicah potrošnika sicer določa, da mora dobiti potrošnik vse informacije o proizvodu, EU uredba o prepovedi zdravstvenih trditev pri naravnih snoveh pa te informacije prepoveduje in kršitve seveda kaznuje.
V zadnjih letih pa je bilo v strokovni znanstveni literaturi s področja biokemije, farmacije in medicine objavljenih mnogo raziskav, ki opisujejo učinek čage pri zdravljenju raka in drugih kroničnih bolezni.
Nekaj odlomkov iz kliničnih študij:
– v predkliničnih študijah so histološke preiskave pokazale, da so se tumorji z uživanjem čage zmanjšali ali izginili. V njih so se pojavile mikronekroze, katerih proizvodi so se postopoma razgradili
– čaga znatno upočasni rast melanoma, sarkoma, raka debelega črevesa in eksperimentalnega Lewisovega karcinoma pljuč
– čaga zmanjšuje število zasevkov na pljučih
– čaga povzroči smrt (apoptozo) rakavih celic mlečne žleze
– dolgotrajna opazovanja (3-7 let) bolnikov z rakom IV. stadija so pokazala, da jemanje čage pomaga izboljšati kakovost življenja pri vseh bolnikih, razen pri izredno izčrpanih. Ob dolgotrajni redni uporabi čage so opazili povečanje življenjske dobe pacientov za 2-3 krat v primerjavi s kontrolno skupino, ki ni jemala čage.
– dokazano je, da čaga podpira delovanje centralnega živčnega sistema, uravnava nevrorefleksne reakcije in normalizira obrambni sistem telesa. Posebej učinkovite so kombinacije čaga z adaptogeni in imunomodulatorji kot npr. elevterokok in rožni koren.
– čaga vpliva na biokemijske in fiziološke parametre, dolgotrajno jemanje čage prispeva k resorpciji tumorjev
– terapevtski učinek čage po ugotovitvah znanstvenikov obsega aktiviranje in normalizacijo presnovnih procesov. Znano je, da tumorske celice nimajo sposobnosti naravne celične smrti, čaga pa aktivira in normalizira presnovne procese in s tem tudi proces njihove naravne smrti. Na podlagi študij avtorji domnevajo, da tvorba tumorja ni nenadzorovana patološka rast, ampak gre za nezmožnost fiziološke celične smrti zaradi neustreznih presnovnih procesov. Eden izmed dokazov kako lahko čaga normalizira presnovne procese je njen vpliv na presnovo ogljikovih hidratov, saj se že uro po zaužitju čage krvni sladkor močno zniža. Vendar vsi poskusi preverjanja klinično terapevtskega učinka čage niso dali pozitivnih rezultatov. Možen vzrok za neuspeh je napačna uporaba nizkokakovostne čage, nabrane na neživih drevesih, ki nima potrebnega nabora biološko aktivnih snovi in ima zato nizko terapevtsko aktivnost.
– pomisleki onkologov, da čaga zmanjšuje terapevtski učinek citostatikov, so bili vzrok za vrsto kliničnih študij, v katerih je bilo dokazano, da čaga celo izboljša učinek citostatikov, tudi antimetastatski učinek ciklofosfamida pri eksprimentalnem Lewisonovem karcinomu pljuč (celo 2,5 -krat) in močno zmanjša ali odpravi neželjene učinke kemo- in radioterapije
– F. Winkmann in drugi raziskovalci so dokazali, da čaga lahko poveča protitumorsko aktivnost sarkolizina in zaščiti nadledvično skorjo pred izčrpavanjem, ki ga povzroči kemoterapevtik
– študije s histološko ugotovljenimi malignimi tumorji so pokazale, da čaga upočasni rast tumorjev in pri redni uporabi povzroči njihovo postopno regresijo.
– A. L. Erusalimski je uporabil aerosolno metodo vnosa čage v telo pri zdravljenju 13 bolnikov s pljučnim rakom stadija IV. 3-5 ml čaginega ekstrakta so12-20 dni z aerosolnim inhalatorjem vsak dan dajali bolnikom. Pri 5-ih bolnikih se je splošno stanje precej izboljšalo, bolečine v prsih so prenehale, kratka sapa je izginila, kašelj je prenehal, apetit se je okrepil, telesna temperatura se je vrnila na normalno. Terapevtski učinek ekstrakta čage v aerosolu se je izkazal za tako obetavnega, da so ta način zdravljenja bolnikov uvedli v mnnogih klinikah.
– I. I. Ovchinnikova je med zdravljenjem s čago spremljala 17 bolnic z rakom dojke v IV. stadiju in dokazala, da čaga povzroča izboljšanje počutja, spanca, apetita, zmanjšanje bolečin, ob dolgotrajni uporabi pa je bilo opaziti upočasnitev tumorskega procesa in zmanjšanje tumorja. Opažena je bila manjša nagnjenost k zasevanju, krvna slika je ostala dobra in bolnice niso hujšale. Vendar pa je začasna prekinitev jemanja čage povzročila poslabšanje stanja in počutja bolnic.
– bolniki ob jemanju čage prenesejo bistveno večje odmerke sevanja pri radioterapiji
– številni raziskovalci povdarjajo pomen uporabe čage v zgodnjem obdobju razvoja patologije. Pomemben je tudi sistematičen in dolgotrajen pristop. Prezgodnje prekinitve jemanja čage zmanjšujejo učinkovitost zdravljenja.
– po podatkih kliničnih študij M. A. Krotkina in M. P. Berezina se tumorji pod vplivom čage postopoma raztopijo s predhodnim pojavom mikronekroze v tumorjih z enkapsulacijo tumorskih celic
– po mnenju estonskih raziskovalcev so pri bolnikih z rakom, zlasti v stanju kaheksije, procesi apoptoze rakave celice oslabljeni zaradi zastrupitve z rakom in pomanjkanja energije. Čaga, predvsem pa njene polifenolne spojine, ki imajo antioksidativne lastnosti, sodelujejo pri razstrupljanju, normalizaciji metabolizma in tudi pri izboljšanju funkcionalne aktivnosti centralnega živčnega sistema.
V ruskem Centru za raziskavo raka N.N. Blokhin Russian Cancer Research Center | UICC (www.uicc.org) je bilo opravljenih mnogo študij o čagi v onkologiji, ki so čagi odprle pot v medicino, zlasti kot podporo pri konvencionalnem zdravljenju.
Težko verjetno je, da onkologi pri nas ne poznajo kliničnih študij o čagi v onkologiji, dejstvo pa je, da svojim bolnikom podpore pri zdravljanju s pomočjo čage ne svetujejo. Dogaja se prav nasprotno: zelo pogosto odsvetujejo čago in druge “sibirske gobe” (navedba iz enega izmed izvidov) pri onkološkem zdravljenju.
Ruski onkolog in fitoterapevt dr. Sergej Valerjevič Korepanov na prvo mesto pri preventivi in pri zdravljenju postavlja visoko raven odpornosti. Zato je zelo pomembno tudi uživanje adaptogenov in imunostimulatorjev pred operacijo, kemoterapijo in obsevanjem. Iz svoje klinične prakse kot ginekolog navaja primer zdravljenja bolnice z rakom materničnega vratu: z obsevanjem so bolezen sicer uspeli pozdraviti, toda stranski učinki obsevanja so bili tako škodljivi, da je bolnica do konca življenja ostala invalidka – predvsem zaradi poškodb mehurja in črevesja. Ko je pri svojih onkoloških bolnicah že pred zdravljenjem uvedel podporno zdravljenje s fitoterapijo in fungoterapijo, je konvencionalno zdravljenje potekalo brez zapletov in brez stranskih učinkov.
Večletne raziskave na Onkofarmakološkem inštitutu v Tomsku v katerih so testirali učinek sibirske čage so dokazale, da čaga preprečuje in zavira nastanek raka, ob hkratni uporabi s kemoterapevtiki pa tudi izrazito, pri večini terapij kar za 60%, poveča učinkovitost kemotarapije, občutno se podaljša čas preživetja pri raku in omeji razvoj zasevanja. Raziskave so potrdile še eno zelo pomembno ugotovitev: čaga v kombinaciji z eleterokokom in rožnim korenom občutno ali pa celo v celoti zmanjša neprijetne stranske učinke kemoterapije in pospeši okrevanje po operaciji.