Znano je, da so vitamini in minerali pomembni za zdravje. Proizvodnja prehranskih dopolnil je v zadnjih nekaj desetletjih postala nadvse donosen posel za farmacijo in prehransko industrijo. Reklamna sporočila so ljudi prepričala, da imajo zagotovo pomanjanje tega ali onega vitamina, če ne kar vseh po vrsti, za kar naj bi bila rešitev seveda multivitaminski kompleks. Nesporno je, da farmacevtski giganti živijo od bolnih ljudi. Tako kot vojni industriji ni do tega, da bi na svetu vladal mir, tako farmaciji ni prav nič do tega, da bi bili ljudje zdravi. Več ljudi živi od bolezni, kot jih pa zaradi bolezni umre! Zdi se, da več kot je na trgu vitaminskih kompleksov, bolj ljudje obolevajo.
Prav bi bilo, da bi se ljudje pred uživanjem prehranskih dopolnil posvetovali z zdravnikom, farmacevtom ali fitoterapevtom. V primeru nepravilnega izbora prehranskih dopolnil in prevelikih odmerkov nekaterih vitaminov lahko namreč pride celo do nepopravljive škode.
Na primer:
- nepravilen izbor in pretiran vnos vitaminov preobremeni ledvice in jetra, ki morajo odstraniti odvečne vitamine iz telesa.
- s presežkom vitamina A v telesu pride lahko do toksičnih poškodb jeter.
- presežek vitamina D lahko povzroči kalcifikacijo, to je otrdelost krvnih žil in drugih organov.
- pri presežku vitamina C pa se lahko pojavijo kamni v ledvicah.
Številni ljudje se s pomanjkanjem vitaminov borijo z jemanjem različnih prehranskih dopolnil, pri čemer pa ne vedo, da se vsi vitamini ne ujemajo dobro:
- vitamin B12 npr. ne smemo jemati skupaj z vitamini A, C, E in nikotinsko kislino (PP), saj je v tej kombinaciji motena absorbcija.
- vitamin D je potrebno jemati ločeno: če ga kombiniramo z vitaminom A, se preprosto nevtralizira.
- pri uživanju več vrst vitaminov se priporoča premor vsaj 2 uri in uživanje vitaminov s hrano, da jih telo lažje absorbira.
Ameriški kemik Linus Pauling je v šestdesetih letih 20. stoletja skoval izraz “ortomolekularno”, kar pomeni “prave molekule v pravih količinah” (orto- v grščini pomeni “pravilno”). Ortomolekularna medicina je tako kmalu postala oblika alternativne medicine, katere namen je ohranjati zdravje s prehranskimi dopolnili. Zdravljenje bolezni v skladu s tem pogledom vključuje poskuse popravljanja »napak« na podlagi individualne biokemije z uporabo snovi kot so vitamini, minerali, aminokisline, elementi v sledovih in maščobne kisline. Tovrsten pristop se včasih imenuje tudi megavitaminska terapija, ker protokoli določajo uporabo vitaminov in mineralov v odmerkih, ki so večkrat višji od priporočenega vnosa s hrano.
Najvplivnejši promotor megavitaminske terapije je bil Linus Pauling, ki je vitamin C povzdignil na farmacevtski Olimp in ga sprva razglasil za najenostavnejši način za krepitev zdravja. V dokaz o zdravilnosti visokih odmerkov vitamina C je sam vzel nekaj vrtoglavih odmerkov vitamina C: 18.000 mg na dan, medtem ko je zgornja dovoljena raven 2000 mg na dan. O tem je zapisal:
» Ko sem začel jemati vitamin C, sem se počutil bolj čuječega in bolj zdravega. Predvsem hudi prehladi, ki sem jih vse življenje večkrat na leto preboleval, se niso ponovili. Nekaj let kasneje sem povečal vnos vitamina C 10-krat, nato 20-krat in nato 300-krat nad normo: zdaj je to 18.000 mg na dan.«
Pauling je bil nad učinki vitamina C na svoje telo navdušen in ga je na veliko oglaševal v vseh medijih. Kmalu je začel zagotavljati tudi prepričanje, da vitamin C pomaga pri zdravljenju raka. Ameriški onkologi niso našli dokazov o ozdravitvi onkoloških boleznih s pomočjo vitamina C, vendar je javnost bolj verjela Nobelovemu nagrajencu kot navadnim zdravnikom.
Še več – Pauling je začel trditi, da lahko vitamin C, vzet skupaj z velikimi odmerki vitamina A (25.000 enot) in vitamina E (400 do 1600 enot), pa tudi selena in beta-karotena (vitamin A), naredi več kot samo preprečevanje prehladov in zdravljenje raka: lahko ozdravi skoraj vse bolezni, ki jih človek pozna. Na seznamu so bile srčno-žilne bolezni, duševne, kožne, očesne, celo steklina, kačji ugrizi in nenazadnje tudi AIDS.
V kliničnih študijah, ki so sledile, je bilo dokazano prav nasprotno: nekateri vitamini v velikih odmerkih povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja, raka in smrt. Zlasti problematični so t.i. multivitamini v kombinacijah, ki dokazano zdravju bolj škodujejo kot koristijo. Dejstvo je, da uravnotežena prehrana vsebuje vse potrebne vitamine in minerale in da dopolnjevanje s prehranskimi dopolnili ni potrebno, razen v primeru diagnosticiranih bolezni ali v primeru oslabljenega imunskega sistema npr. jeseni in spomladi. Čeprav mora imeti vsako prehransko dopolnilo na deklaraciji jasno navedeno opozorilo, da proizvod ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno hrano in da se priporočene dnevne količine ne sme prekoračiti, tega ljudje večinoma ne upoštevajo. S prehranskim dopolnilom nadomeščajo neustrezno prehrano in nezdrav življenjski slog.
Paul Allan Offit, ameriški pediater, specialist za nalezljive bolezni, cepiva, imunologijo in virologijo je v reviji International Journal of Medicine objavil članek, v katerem navaja več študij, ki so ovrgle trditve o brezpogojni koristi vitaminov:
- 29.000 finskih kadilcev, starejših od 50 let, torej potencialnih bolnikov z rakom, je redno uživalo vitamin E in betakaroten. Tisti, ki so jemali dodatke, so imeli večjo verjetnost, da bodo umrli zaradi pljučnega raka ali bolezni srca kot tisti, ki niso.
- 18.000 delavcev v Seattlu, ki so bili izpostavljeni azbestu in jim je grozil pljučni rak, je uživalo vitamin A, betakaroten ali oboje. Študija je bila prekinjena, ko je bilo ugotovljeno, da so tisti, ki so jemali vitamine in dodatke, umrli zaradi raka in bolezni srca 22 % pogosteje kot tisti, ki niso.
- V Kopenhagenu so analizirali 14 študij, ki so vključevale 170.000 ljudi, ki so jemali vitamine A, C, E in betakaroten. Študije so potrdile, da ni dokazov, da lahko antioksidativni dodatki preprečijo raka prebavil; ravno nasprotno, “zdi se, da povečujejo splošno umrljivost” (citat iz študije).
- Znanstveniki z Nacionalnega inštituta za raka so pregledali 11.000 moških, ki so jemali ali ne jemali multivitamine. Tisti, ki so jemali multivitamine, so imeli dvakrat večjo verjetnost smrti zaradi napredovanega raka prostate.
- Leta 2008 je pregled več kot 230.000 študij z dodatki in brez njih pokazal, da vitaminizacija povečuje tveganje za raka in bolezni srca.
- Na koncu avtor članek zaključi z ugotovitvijo, da je “multivitaminski” koncept Američanom dobesedno prodala dobičkonosna prehranska industrija.
Ugotovitvi, da prosti radikali poškodujejo celice, je sledilo množično oglaševanje antioksidantov, predvsem vitaminov A, E in C kot nujnih prehranskih dopolnil, ki naj bi zagotavljali učinkovito obrambo pred »bio teroristi«, kot pogosto imenujejo proste radikale.
Prosti radikali pa vendarle niso tako slabi, kot se oglašuje. Čeprav lahko poškodujejo DNK in uničijo celične membrane, to ni vedno slabo. Nujni so za ubijanje bakterij in uničenje rakavih celic. Toda, ko ljudje jemljejo visoke odmerke antioksidantov, se lahko ravnovesje med nastajanjem in uničenjem prostih radikalov poruši, kar povzroči nenaravno stanje, v katerem je imunski sistem manj sposoben uničiti škodljive vsiljivce. Raziskovalci so to poimenovali “antioksidativni paradoks”. Rezultati raziskav so bili jasni: previsoki odmerki vitaminov in dodatkov povečujejo tveganje za vrsto bolezni, tudi raka.
Izrek, ki ga pripisujejo Paracelsusu, pravi: “Vse je strup in vse je zdravilo, razlika je v odmerku.” Obstaja največji dovoljeni odmerek vitaminov, ki je predpisan za hipovitaminozo (akutno pomanjkanje enega ali drugega vitamina). Ostalim imunsko kompromitiranim ljudem je po potrebi predpisan terapevtski odmerek vitaminov, pri čemer je izjemno pomembno, da se upoštevajo analize posameznika za občutljivost receptorjev na določene vitamine: za nekoga je na primer dovolj 1000 enot vitamina A, ker ima genetsko visoko občutljivost receptorjev, za nekoga pa je potrebno celo 10.000 enot.
Najbolje je dobiti vitamine iz hrane! Žal pa jih pogosto zaradi nepravilnih prehranskih navad in industrijsko predelane hrane ne moremo niti zaužiti niti asimilirati, saj je problem disbioze v svetu skorajda že pandemija. Disbioza je nenormalna vsebnost in sestava probiotikov, kar povzroča motnje v delovanju črevesja, zaradi česar se koristne snovi praktično ne absorbirajo.
Nutricionisti ob tem opozarjajo, da ni nič manj škodljivo ustrahovati ljudi z dejstvom, da »vitamini povzročajo raka in smrt«, kot trditi, da so vitamini zdravilo! Prehranska dopolnila naj bi zato ljudje uživali le po posvetu z zdravnikom, farmacevtom ali fitoterapevtom. Pomemben je namreč optimalen odmerek vitaminov, pa ne kar vseh, ki jih oglašujejo, temveč le tistih, ki jih telesu primanjkuje. Ko vam bo ustrezne vitamine predpisal zdravnik, ne bo težav s »tveganjem za raka«.
Maria Ana Kolman