Sadna drevesa, v vseh arhaičnih kulturah posvečena bogovom plodnosti, lepote, mladosti in modrosti, so spomladi kot neveste, jeseni pa kot radodarne matere.
Miti in legende jim pripisujejo božansko naravo, pesniki jih opevajo v svojih čudovitih pesmih, slikarji jih upodabljajo na svojih prelepih slikah, sodobna znanost pa v njih odkriva neprecenljiv vir zdravilnih sestavin.
»Drevesa so pesmi, ki jih zemlja piše nebu«,
Gibran Khalil Gibran, libanonski pesnik, pisatelj in slikar
Naši predniki so znali opazovati svet okrog sebe in v drevesih prepoznavati zdravilne učinke, ki so si jih razlagali s čarobnimi lastnostmi in s povezavo z bogovi. Iz izkustva so vedeli, da je narava najbolj-ša učiteljica in tudi najboljša zdravilka. Ravna se po kozmičnih zakonih in jih prenaša v svoje stvaritve. Sadna drevesa so bila vedno tesno povezana s člo-vekovim življenjem. Včasih je bil celo običaj, da so ob rojstvu otroka posadili sadno drevo, kar naj bi otroku prinašalo zdravje, srečo in blaginjo.
O zdravilnosti plodov sadnih dreves vemo le malo, zato sem ob izvoru sadnih dreves, njihovih lastnostih in mitološkem izročilu temu v knjigi na-menila posebno pozornost. S tem, da je bil zdravil-ni učinek naravnih sestavin dokazan z znanstveni-mi in kliničnimi študijami, so postala tudi drevesa, zlasti pa njihovi plodovi, zanimiva za farmacijo, ki iz njih lahko ekstrahira zdravilne učinkovine za posamezne bolezni. Pa vendar je dokazano, da ima največji zdravilni učinek sadež v celoti. Sadna drevesa so neprecenljiv vir zdravilnih učinkovin in zato s toliko večjim spoštovanjem lahko ohranjamo staro slovansko tradicijo, da jih častimo kot domo-vanje bogov, dobrih vil in bivališče »domovoja«, dobrega duha, ki nas varuje pred vsem slabim.
Maria Ana Kolman
