Cordyceps je zelo redka goba, obstaja pa več kot 1000 različnih vrst te parazitske gobe. Dr.Korepanov je za svoj proizvod izbral vrsto Cordyceps militaris ali kokonov glavatec. Cordyceps ima večtisočletno zgodovino medicinske uporabe v nekaterih predelih Azije.

Ime Cordyceps izhaja iz latinskih besed cord in ceps, kar pomeni palica (kij) in glava. Cordyceps militaris spada v vrsto gob hypocreales in je t.i. entomopathogena goba, ki zajeda insekte, se letno pojavlja in pogosto raste parazitsko na larvah in pupah insektov. Najdemo ga v Severni Ameriki, Evropi, in Aziji. V Indiji raste v subalpinskih predelih himalajskih travnikov poznankot "Keera Ghas". V poročilih o etnofarmakološki uporabi se navaja uporaba pri različnih boleznih od driske, glavobola, kašlja, revmatizma do jetrih bolezni itd. Gobo opisujejo kot himalajsko viagro ali himalajsko zlato, saj stane 1 kg divje nabrane gobe 500 do 2500 USD. Zaradi povpraševanja je divje nabrane gobe vse manj, zaradi visoke cene in zanimivosti za farmacijo pa se seveda trudijo, da bi jo umetno gojiti. 

Prvi zapisi o cordycepsu segajo v leto 620 n.št.. Odkrili so jo pastirji jakov na Tibetu in Nepalu, ki so postali pozorni na živahnost živali, ki so med pašo uživale cordyceps. Goba vsebuje vrsto farmakoloških učinkovin. Največ pozornosti je vzbudil cordycepin zaradi širokega spektra biološke aktivnosti. Vključen je v konvencionalno kitajsko medicino, ki ima seveda tisočletno tradicijo uporabe zdravilnih gob in ki uporablja gobe za zdravljenje modernih bolezni. Tako imajo že vrsto komercialnih proizvodov iz Cordycepsa. V zadnjem času je velik trend uporaba naravnih zdravil namesto sintetičnih. Cordyceps kot zdravilna goba, uporabljena kot izrazito močno zdravilo za dobrobit človeštva v starih civilizacijah, je sedaj področje velikega zanimanja zaradi še neodkritih potencialov, kot odličen vir bioaktivnih metabolitov z dokazanimi več kot 21 kliničnimi koristmi za človeško zdravje: močno upočasnjuje staranje, deluje antidiabetično, antioksidacijsko, antitumorsko, imunomodulatorno in tudi kot spolni stimulator . Iz cordycepsa izolirano snov cordycepin proučujejo številne študije, ki dokazujejo učinek te snovi na raka. Cordyceps naj bi imel močan farmakološki in terapevtski potencial za zdravljenje raka v bodočnosti.

Nove tehnologije omogočajo izolacijo bioaktivnih sestavin in pripravo praškov ali kapsul. Cordyceps in njegovi produkti so izkazali izjemen klinični učinek na zdravljenje ter delovanje jeter, ledvic, srčno žilnega sistema, na respiratorni, živčni, spolni, imunološki sistem in delovanje v smislu protitumorskega, antioksidantnega, protivnetnega in antimikrobnega učinka. Cordyceps vsebuje številne pomembne nutricijske sestavine, od esencialnih aminokislin, vitaminov B kompleksa (B 1 ,B 2 , B 12 ), vit. K, razne ogljikove hidrate, monosaharide, oligosaharide, polisaharide, proteine, sterole, nukleozide in veliko aminokislin.

Cordyceps je znano kitajsko tradicionalno zdravilo s širokim spektrom uporabe tako v farmacevtskem smislu kot pri ohranjanju zdravja. Znan je primer skupine kitajskih atletinj, ki so leta 1993 na kitajskih športnih igrah podrle devet svetovnih rekordov in so redno jemal Cordyceps. Cprdyceps namreč povečuje celično energijo kot ATP, zato je tako zelo pomemben pri športnikih, ljudeh s povečanimi psihofizičnimi obremenitvami in pri starostnikih. Cordyceps je tudi priznan naravni antibiotik, saj deluje proti več desetin bakterij kot so streptokoki, stafilokoki, pnevmokoki itd… Klinične študije so tudi potrdile, da v času uživanja cordycepsa pride do umirjene razširitve krvnih žil, kar pomembno poveča prekrvavitev srčne mišice in drugih organov, kar preprečuje nastanek trombov in celo nastanek infarkta, kapi, ishemične bolezni srca itd. Dokazano je celo protirakavo delovanje kordicepsa, pa tudi spodbujanje delovanja levkocitov, kar omili stranske učinke obsevanja. Cordyceps krepi delovanje celic jeter, ledvic, pljuč in normalizira presnovo, ter s tem omogoča izločanje toksinov iz telesa. 

Javni interes za komplementarno in alternativno medicino se je po vsem svetu povečal zaradi svoje široke uporabe pri preprečevanju in zdravljenju raka. Cordycepin je ena najpogostejših in najpomembnejših vrst dopolnilnih in alternativnih zdravil. Cordycepin (3'-deoksiadenozin), derivat adenozina, je bil najprej izoliran iz zdravilne gobe Cordyceps militaris. Cordycepin se široko uporablja kot protitumorsko sredstvo, za katero je bilo ugotovljeno, da ima antiangiogene, anti-metastatske in antiproliferativne učinke ter inducira apoptozo. Vendar mehanizem njegove protimuturne aktivnosti ni dobro znan. Znano je, da modulira signalne poti povezane z rastjo tumorja in metastazami. Cordycepin zavira rast tumorja s spodbujanjem tumorske apoptoze oz. smrti tumorskih celic, inducira celični ciklus in deluje proti matičnim celicam raka (CSC). Cordycepin uravnava tumorsko mikro okolje z zatiranjem tumorskih metastaznih poti. Cordycepins je zato lahko eden od pomembnih dopolnilnih ali nadomestnih zdravil za zdravljenje raka.

ČAGA (Inonotus obliquus)

je olesenela goba, ki parazitira breze. Ima svetlo rjavo notranjost in črno zunanjo plast. Uporabljata se oba dela, ki pa imata različne učinkovine. V notranjem

delu je večja vsebnost polisaharidov, v zunanjem delu pa je več melanina, triterpena in antioksidantov Zaradi svojih farmakološko aktivnih sestavin je v farmakopeji uvrščena med medicinske gobe. Uporaba čage pri zdravljenju je bila menda znana že 5600 let pr.n.št. v ljudskem zdravilstvu zlasti v Aziji, zadnjih 50 let pa jo uporabljajo tudi na Zahodu tako v uradni kot komplementarni medicini. Zgodovinski viri navajajo, da si je ruski car Vladimir Monomakh v 12.stoletju pozdravil raka na ustnicah s sibirsko čago. Od 16.stoletja dalje je znana uporabe čage v evropski fitomedicini pri zdravljenju raka, gastritisa, luskavice, kožnih

bolezni, bolezni sklepov in tuberkuloze. Na Finskem je bila čaga od nekdaj cenjena kot izvrstno zdravilo v ljudskem zdravilstvu. Leta 2000 je Finski urad za zdravstvo zaradi interesov farmacije prepovedal prodajo čage, češ da je v skladu z uredbo EU uvrščena na seznam »novih izdelkov«, ki se niso uporabljali pred letom 1997 ne na Finskem ne v drugih državah EU. Vendar se je civilna iniciativa uprla in čaga se je vrnila na trg. Tisto, kar sicer imenujemo »čudežno delovanje« čage, je pravzaprav njena sposobnost, da lahko izzove apoptozo rakave celice. Kako čaga »ve« katero celico je potrebno uničiti – ali kako je lahko narava bolj modra od znanosti, ki je vendar razvila vrsto preparatov za kemoterapijo, ki ubijajo tumorske in zdrave celice? Čaga ima sestavine, ki zavirajo oksidacijo prostih radikalov, inducirajo proizvodnjo interferonov in »popravljajo« DNK. Betulinska kislina, ki je sestavni del čage, je v zadnjih letih postala predmet raziskav in proučevanj za uporabo kot kemoterapevtsko sredstvo. Čaga vsebuje velike količine betulinske kisline v obliki, ki se lahko uživa peroralno. Poleg tega vsebuje bioaktivne sestavne, ki delujejo kot imunostimulatorji, imunomodulatorji, adaptogeni in antioksidanti.

Vrsta ozdravitev pacientov, ki so po neuspešnem medicinskem zdravljenju ali vzporedno z zdravljenjem, ki ni bilo uspešno, uživali sibirsko čago, je vzbudila zanimanje znanosti po vsem svetu. V zadnjih 40 letih je bilo tako izvedenih več kot 1600 znanstvenih raziskav, ki so potrdile izjemno delovanje sibirske čage in jo uvrstile tudi med naravna zdravila proti raku. Leta 1998 je bila opravljena klinična študija na Poljskem, ki je dokazala zaviralen učinek čage na rast tumorja. Študija je pokazala, da betulin deluje zelo selektivno pri tumorskih celicah, ker je notranji pH tumorskih tkiv nižji kot pri zdravih tkivih, betulinska kislina pa je aktivna le na teh nižjih ravneh. Tako betulinska kislina inducira apoptozo (programirana celična smrt) samo v tumorjih in ne v zdravih celicah. Znanstvene študije na Finskem in v Rusiji so potrdile učinkovanje čage na rak dojke, maternice, prostate, jeter in želodca, pa tudi na hipertenzijo in sladkorno bolezen. Svetovno priznani fitolog David Winston trdi, da je čaga najmočnejše zdravilo proti raku, ker krepi imunski sistem, deluje protivnetno, protitumorsko, popravlja napake v DNK in ima tudi anti mutageno delovanje. Čaga vsebuje izjemno veliko superoksid dismutaze (SOD), ki je eden najmočnejših antioksidantov. Zadnje znanstvene študije so dokazale, da čaga poveča aktivnost celic ubijalk kar za 300%, krepi imunski sistem, zavira rast bakterij in virusov oz.deluje protivnetno. Visoka vsebnost beta-gluken-polisaharidov in mineralov spodbuja imunski sistem. Največjo vsebnost različnih kompleksov antioksidantov ima prav črna čagina skorja oz. njen kromageni kompleks – melanin. V črnem delu čage je kar 28-30% polisaharidov. Kot močan adaptogen čaga tudi stimulira regeneracijo celic

živčnega sistema. Danes se čaga kot tradicionalno zdravilo uporablja pri boleznih prebavil, pri težavah delovanja srčno-žilnega sistema, pri boleznih dihal (tudi pri tuberkolozi), kot simptomatično protitumorsko sredstvo, ki izboljšuje zdravstveno stanje pri splošni oslabelosti organizma (stres, sindrom kronične utrujenosti itd…)

FUNGOTERAPIJA

PO RECEPTURI dr. S.V. KOREPANOVA

Tisoče let se že ve, da so se gobe uporabljale ali proučevale za zdravljenje bolezni. Preko dve tretjini smrti povezanih z rakom bi lahko preprečili ali jih zmanjšali, če bi pri zdravljenju uporabljali zdravilne gobe. Številne znanstvene raziskave v zadnjih tridesetih letih so potrdile učinke tradicionalne uporabe zdravilnih gob in izpostavile tudi njihove imunomodulatorne, protirakave in druge terapevtske lastnosti: protiglivično, protivirusno, protibakterijsko, protiparazitsko, antidiabetično, protivnetno, hepatoprotektivno delovanje, uravnavanje krvnega tlaka, zdravilno delovanje pri srčno-žilnih boleznih, hiperholesterolemiji, hiperlipidemiji, boleznih ledvic, živčevja in dihal, delujejo pa tudi kot afrodiziak in adaptogen. 

Večina raziskav se osredotoča na spojine, ki lahko vplivajo na biološki odziv imunskih celic. Imunske celice so odgovorne za prepoznavanje in uničevanje mikroogranizmov in tudi za odstranjevanje telesu lastnih odmrlih ali spremenjenih celic. Pri tem sodelujejo makrofagi, nevrofilci, celice ubijalke in dendritične celice, uravnavajo pa ga signalne molekule kot so citokini.

V gobah so odkrili vrsto imunomodulatorjev, ki spadajo me lektine, proteine, terepnoide in polisaharide. Znano je, da so imunski odziv sposobne spodbuditi določene spojine, ki jih zato lahko uporabimo pri zdravljenju raka in pri splošni imunosupresiji, ki je posledica zdravljenja, pri zdravljenju z antibiotiki, kot dodatek cepivom in pri zdravljenju avtoimunih bolezni (Chronova bolezen). V zdravilnih gobah so s kemijskimi analizami odkrili vrsto spojin, ki so sposobne interakcije z imunskim sistemom in lahko spodbudijo ali zavrejo posamezne vidike imunskega odziva, kar pomeni, da delujejo kot imunomodulatorji.

Na podlagi znanstvenih študij se prav imunomodulatorji danes vse pogosteje uveljavljajo kot uspešen način zdravljenja raka, poleg kirurškega posega, kemoterapije in radioterapije. Dr. Sergej Valerjevič Korepanov, ruski onkolog, ginekolog in fitoterapevt iz Barnaula je med zdravilnimi gobami, ki so v kliničnih študijah pokazale najmočnejši učinek izbral sibirsko čago, reishi in kordiceps. V svojih dolgoletnih raziskavah in proučevanju terapevtskega učinka pri podpornem zdravljenju onkoloških bolnikov je ugotovil, da imajo najmočnejši učinek kombinacije, ki potencirajo delovanje posamezne sestavine in delujejo močneje ter

tudi širše – ne le na primarno bolezen, ampak celostno na vse organe oz. biokemijske procese v organizmu. Inštitut Alfit je tako v namen preventive in podpore pri zdravljenju razvil linijo profesionalne fito- in fungoterapije, koncentrate 100% naravnih zdravilnih rastlin in gob, ki so bili sprva vključeni v protokol zdravljenja v Inštitutu Galen, zaradi izjemnih rezultatov in odmevnih kliničnih študij, pa so danes sestavni del terapije v mnogih onkoloških klinikah.

Sestavine proizvodov fungoterapije dr. Korepanova so naravne, nabrane v divji naravi Južne Sibirije oz. Altaja. V recepturah dr.Korepanova se zdravilne gobe pogosto pojavljajo v kombinaciji dveh različnih vrst gob, pa tudi v kombinaciji z zdravilnimi rastlinami: 

  • lisičke, skorja trepetlike in nageljnove žbice
  • čaga in kordiceps
  • čaga, reishi in korenina navadnega repinca

 

 

Maria Ana Kolman