Blog
Prijetno branje

Datumi za vodo, ki ima zdravilne lastnosti, so določeni po luninem koledarju. Lunin koledar ni vezan na letno gibanje sonca, na čemer temeljita tako gregorijanski kot julijanski koledar, ki sta sicer sestavljena iz mesecev, pa vendar časa ne merita po mesecu ali Luni kot bi bilo sklepati po imenu.

Delitev leta na mesece izvira iz prazgodovine, ko so ljudje čas merili s pomočjo Lune. Lunin mesec določajo vidne faze Lune. Mesec je čas med dvema zaporednimi polnimi lunami ali novima lunama, kar pa nikakor ni 30 ali 31 dni.    

Luna  Zemljo obkroži po skoraj eliptičnem tiru. Ob tem se tudi enkrat zavrti okrog lastne osi. Temu obdobju pravimo zvezdni ali siderični obrat, čas, v katerem se to zgodi, pa siderični mesec (sidus lat. zvezda). Dolžina sideričnega meseca je 27.321 dni ali 27 dni, 7 ur, 43 minut, 11,5 sekund.
Glede na to, kako je Luna obrnjena proti Soncu, Zemlji kaže različno velik del osvetljenega površja. Položaj Sonca se spreminja neodvisno od položaja Zemlje, zato mora Luna za to, da se vrne v isto lego osvetljenosti, opraviti nekoliko več od enega samega obrata. Zaradi tega se Luna v konjunkcijo s Soncem ne vrne po enem sideričnem mesecu, ampak približno dva dni kasneje. Temu času pravimo lunin mesec, lunacija ali sinodični mesec  (sinodos gr. srečanje dveh stvari). Ker je lunina orbita eliptična, se dolžina lunarnega meseca spreminja, in sicer od 29,18 dni do 29,93 dni in povprečno 29 dni, 12 ur, 44 minut in 2,8 sekunde.
Lunino leto je po teh izračunih nekoliko krajše od sončevega leta in šteje 354 dni, 8 ur, 48 minut in 36 sekund.  
 
Verski obredi so bili v preteklosti vezani na določen astronomski dogodek.  Najpomembnejša sta bila poletni in zimski solsticij. Čas krsta Jezusa Kristusa 27.dan po zimskem sončnem obratu je bil povzet iz poganskega verovanja, da ima prav na ta dan voda največjo moč.  
Jezus naj bi bil šele po kopanju v Jordanu 27. dan  po zimskem sončnem obratu oz. 19. januarja prepoznan kot božji sin.  Takrat se je namreč »nebo odprlo  in Sveti Duh se je spustil nanj v telesni obliki, kot golob, in z neba je spregovoril glas: Ti si moj ljubljeni sin; Moja milost je v tebi!« (Matej 3: 14–17).

Zato se ta dogodek imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija (grško: επιφάνεια, epifania ali razglasitev) oz. tudi teofanija (grško:θεοφάνεια, theofania ali razglasitev boga). Pravoslavci ta praznik  praznujejo 19.januarja, katoliki pa 6.januarja v spomin prihoda treh kraljev Gašperja, Mihaela in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu in razglasili rojstvo božjega sina. Nekoč so na večer 18.januarja posvečali vodo, ki so jo ljudje nosili domov, z njo škropili svoje hiše in jo kot zdravilo hranili vse leto. Kopanje na dan 19.januarja je bilo in ponekod ostaja tudi danes obred očiščenja vsega slabega – slabih misli in dejanj ter slabega zdravja oz. bolezni.  

Tako krst Jezusa kot kasnejše obredje 19.januarja znanost razlaga v povezavi z močnim kozmičnim energijskim delovanja ta dan. Ta kratkoročni tok energije ima namreč sposobnost odstraniti v vodi shranjene negativne programe.  Močno zdravilno in očiščevalno moč ima voda 18. in 19. januarja tudi brez molitev in t.i. cerkvenih posvetitev. Voda v naravi postane v tem času sama po sebi svetišče (grško agiasma), dostopno vsakomur, ne glede na versko prepričanje.



Znanstveniki z Inštituta za biomedicinske raziskave Ruske akademije znanosti so proučevali vpliv astroheliogeofizičnih dejavnikov na vodo.  Na podlagi dolgoročnih eksperimentalnih in teoretičnih raziskav je bilo ugotovljeno,  da se vpliv vesolja na biosfero ne izvaja neposredno, ampak kot posledica preoblikovanja gravitacijskih polj Sonca, Lune, planetov Osončja in drugih nebesnih teles, kar povzroči širokopasovno elektromagnetno sevanje, ki prežema vse življenje na Zemlji.  Pod vplivom absorbiranega geofizičnega elektromagnetnega sevanja pride do sprememb redukcijsko-oksidacijskih  lastnosti vodnega okolja v vseh organizmih.  Zemlja se  18. in  19. januarja   nahaja v položaju, kjer je posebno močan energijski tok. Podoben, vendar občutno manj intenziven pretok kozmičnih energij, se ponavlja vsakih 27 dni.

Do podobnih ugotovitev je  prišel tudi doktor tehničnih znanosti Vladimir Tsetlin, ki  je izvedel številne poskuse z merjenjem  prevodnosti električnega toka v vodi in  s svojimi raziskavami želel potrditi hipotezo, da astronomski dejavniki  v vesolju in geofizikalni dejavniki na Zemlji vplivajo na biosfero in se spreminjajo tekom dneva in tekom leta v odvisnosti od delovanja in položaja sonca.  Pred leti je Tsetlin proučeval lastnosti vode, ki  jo uporabljajo astronavti na mednarodni vesoljski postaji. Opazil je, da je prevodnost električnega toka v vodi čez dan nihala. Ob 10.00 in ob 18.00 je imela na primer največjo prevodnost, molekule so bile visoko aktivne. Ob 13.00 in ob 04. zjutraj pa je bila voda skoraj neprevodna in molekule v stanju popolnega mirovanja. Tsetlin  je meritve električne prevodnosti vode opravil tudi 18.1. zvečer in presenečen ugotovil, da je prevodnost padla na minimum in v takšnem stanju ostala vse do polnoči. Nadaljnje študije so potrdile povezavo elektromagnetnega polja Zemlje z elektromagnetnim poljem Sonca in Lune.   Poleg dnevnega ciklusa sonce deluje tudi s svojim 27-dnevnim ciklusom, ko naredi popoln obrat okrog svoje osi.  
Sakralni značaj svete vode po cerkvenem kanonu znanost razlaga s fizikalnimi in kemijskimi zakonitostmi.  Cerkev je seveda do znanstvenih raziskav svete vode previdna. Kdo ali kaj ima zasluge za to, da t.i. sveta voda deluje na  telesno zdravje in duhovni preporod, je seveda zelo pomembno. Medtem ko religija govori o Božji milosti, ki prihaja na Zemljo s posvečeno vodo, in o vodi, ki ima božansko energijo Svetega duha iz Nebes, znanstveniki dokazujejo, da so ta Nebesa vesolje, ki deluje na strukturo vode.  

Osnova za datume za zdravilno vodo je siderični mesec. V letu 2021 so ti datumi sledeči:
 19.1., 14.2., 12.3., 7.4., 3.5., 29.5, 24.6., 20.7., 15.8., 10.9., 6.10., 1.11., 27.11., 23.12.

Tako kot v času zimskega sončnega obrata in  v času Teofanije, struktura vode spreminja parametre kar 3 dni. Do podobnega pojava pride tudi okrog vsakega navedenega datuma, zato  po vodo hodimo večer pred datumom, na datum in dan po datumu.  Najvišji bioenergijski potencial ima voda, ki jo zajamemo iz izvirov na večer pred datumom in na datum do poldneva.

Maria Ana Kolman