Blog
Prijetno branje

Sodobna fitoterapija izhaja iz tradicionalnega zeliščarstva, znanj in zdravilnih izkustev, ki jih danes potrjujejo tudi znanstveni dokazi, klinične in eksperimentalne študije. Tradicionalno zeliščarsko znanje lahko gledamo kot darilo iz preteklosti za tiste v bodočnosti.

Za prenekateri zdravstveni problem ali okužbo fitoterapija ponuja nerizično in glede na ceno učinkovito alternativo sintetičnim zdravilom, ki imajo pogosto širok seznam tudi resnih stranskih učinkov. Obstaja izrazita težnja, da se zdravilna zelišča temeljito raziščejo in proučijo v skladu s prevladujočo usmeritvijo nadaljnjega razvoja in napredka medicine. Nova  odkritja, ki jih obeta področje moderne fitomedicine, so danes pomemben izziv in ob uporabi novih orodji molekularne celične biologije, genetike in imunologije se lahko raziskuje delovanje sekundarnih rastlinskih metabolitov še bolj podrobno in natančno.  Bodočnost fitomedicine v modernem razvoju zdravil bi bila lahko zelo obetavna, če bi farmacija in medicina vendarle bolnikom ponudili tudi drugo možnost – naravno, brez stranskih učinkov. Predsodki do  konceptov »herbalizma« so še vedno velika ovira.  Zdravljenje z zelišči ni niti nekaj zastarelega niti placebo medicina, ampak racionalna medicina, saj so za mnoga zelišča klinične raziskave že dokazale njihovo učinkovitost.

Že vrsto let na svojih potovanjih po Sibiriji zbiram znanja ljudske medicine in fitomedicine, ki v Rusiji spada v uradno medicino. Pristop k preprečevanju in zdravljenju različnih bolezni je v Sibiriji drugačen kot v Evropi. Tako zdravljenje kot raziskave so pogosto vezane na izkušnje ljudskega zdravilstva.  Pri nas konvencionalna medicina na ljudsko zdravilstvo gleda z nezaupanjem. Razlog je predvsem v tem, da ljudski zdravilci nimajo na dokazih temelječih dokazov (evidence based), kar konvencionalna medicina, zlasti v navezi s farmacijo, zagotovo ima. Raziskave financira namrečfarmacija, ker ima denar – in seveda interes, ki ga hoče skozi raziskavo implementirati. 

Verjetno je dr.Korepanovu, onkologu, ginekologu in fitoterapevtu uspelo fitoterapijo vključiti v konvencionalno zdravljenje prav zaradi »evidence based« dokazov. V svoji klinični praksi je vodil evidence bolnikov, ki so se ob klasičnem zdravljenju zdravili tudi s fitoterapijo.  Uspehi so odprli vrata fitoterapiji v konvencionalno zdravljenje in danes deluje v Rusiji in drugod po svetu veliko število zdravnikov, ki so se šolali pri dr.Korepanovu. Moje šolanje na njegovih inštitutih Alfit in Galen mi je dalo znanja o zdravilih, ki nam jih podarja narava. 

Fitoterapijo in naravne proizvode, predvsem pa učinek njihovih sestavin je nemogoče razložiti ne da bi kršili določila uredb o prepovedi zdravstvenih trditev.  Četudi so znanstvene in kliniče študije za vrsto rastlin dokazale njihov zdravilni, celo protitumorski učinek, so Codex Alimentarius in uredbe, ki so sledile, prepovedale zdravstvene trditve za zdravilne rastline. Lahko sicer navajamo zdravilni učinek npr. šentjanževke, če pa je le-ta sestavina določenega fitoterapevtskega proizvoda, pa njenih zdravilnih učinkov ne smemo niti omeniti. Zato potrošnik ne more dobiti ustreznih informacij o učinku določenega zelišča.  Zakon o varovanju potrošnikov izrecno navaja pravico potrošnika, da dobi ustrezne informacije o proizvodu, ki ga je kupil.  Medtem ko UREDBA (ES)št. 1924/2006 EVROPSKEGA PARLEMENTA IN SVETA govori o nedovoljenih zdravstvenih trditvah, pa hkrati v  alineji  št.16 navaja: »Znanstvena utemeljitev bi morala biti glavni vidik, ki se upošteva pri uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev, nosilci živilske dejavnosti pa morajo uporabo takšnih trditev utemeljiti.«

Za utemeljitev ali  t.i. evalvacijo zdravstvenih trditev (REFIT) za rastlinske dele, npr. za dopustnost trditve, da ima sibirska čaga protitumorsko delovanje, kar dokazuje na tisoče študij,  je potrebna ugodna  znanstvena ocena Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki za to zahteva podporne dokaze v obliki interventnih kliničnih raziskav. Evropska komisija, ki obravnava zdravstvene trditve za rastlinske dele, se je pred leti odločila za t.i. zamrznitev postopkov nadaljne obravnave trditev za rastlinske dele, čeprav je na presojo čakalo na tisoče naravnih proizvodov z znanstveno dokazanimi zdravilnimi učinki. Na seznamu je vrsta rastlin in gob, ki niso le hrana, ampak se že tisočletja uporabljajo v zdravilne namene. Ker gre za rastline, ki rastejo v naravi in (še) ne morejo biti le v lasti farmacevtskih družb, je jasno, da je njihovo uporabo v zdravilne namene potrebno onemogočiti. Uredbe tako prepovedujejo in sankcionirajo vsakršno trditev in celo namigovanje na zdravilnost sestavin določenega proizvoda. Pripisovanje zdravilnega učinka nekega naravnega proizvoda je kratko malo prepovedano! V Nemčiji je zelo močno gibanje za ukinitev teh uredb,  saj ima tam fitomedicina zelo močno tradicijo in jo pokriva celo zdravstveno zavarovanje. Morda skušajo Nemci s temi prizadevanji za »dobrobit človeštva« nekako spodnesti Codex Alimentarius, ki so ga leta 1996 sprejeli prav v Bonnu. Takratni kancler Helmut Kohl je verjetno pod pritiskom močne nemške farmacevtske industrije odigral pri tem odločilno vlogo kot pobudnik za ustanovitev posebne komisije v okviru OZN. Farmacevtski giganti so v boju za ohranitev svojih pozicij  v svoj voz uspeli vpreči celo OZN. Komisija strokovnjakov OZN je tako l.1996 v Bonnu v okviru t.i. Codex Alimentarius (Pravilnik o živilih) sprejela sklepe, s katerimi je bilo po vsem svetu prepovedano »razširjanje  zdravstvenih informacij o vitaminih, aminokislinah, mineralih in drugih naravnih snoveh za preprečevanje in zdravljenje bolezni«, državam, ki tega ne bi upoštevale, pa so celo zagrozili z gospodarskimi sankcijami.

Uporaba zdravilnih zelišč in gob je kot fitoterapija bila in je še vedno v uporabi v mnogih deželah sveta. Danes že mnogi zdravniki  fitoterapijo vključujejo v konvencionalno zdravljenje in pri tem ugotavljajo, da je uspeh zdravljenja mnogo večji. Zlasti pomembno je to pri onkoloških boleznih, predvsem takrat, ko konvencionalna medicina odpove. Verjetno je bil prav ta problem izziv sibirskemu zdravniku onkologu in fitoterapevtu Sergeju Valerijeviču Korepanovu, avtorju dveh pomembnih knjig  "Rastline v profilaksi in zdravljenju raka" in »Rastlinski svet v očeh zdravnika«.

 

Dr.Korepanov je dolga leta pridobival izkušnje pri zdravljenju rakovih bolnikov s pomočjo klasične medicine, doživljal uspehe in neuspehe, obenem pa je zbiral podatke o uporabi  zdravilnih rastlin med narodi Sibirije. Pristopil je k proučevanju narodne medicine in v sodelovanju z znanstvenimi inštituti proučil sestavo rastlin ter njihov učinek na biokemijske procese v organizmu. Fitoterapijo je pričel uvajati kot podporo pri klasičnem zdravljenju in  sprva naletel na precejšnje nerazumevanje kolegov, ki so kot edini način zdravljenja onkoloških bolnikov priznavali le »sveto trojico« - operacijo, kemoterapijo in obsevanje. Uspehi, ki jih je dosegel, pa so mnoge zdravnike prepričali, da je vztrajanje na starih principih nesmiselno in da je potrebno bolniku ponuditi tudi  vzporedno zdravljenje z rastlinami.

Dr.Korepanov pravi:

 »Operacija, kemoterapija in radioterapija delujejo na tumorje – uničujejo tumorske celice, obenem pa imajo negativne stranske učinke. Fitoterapija deluje enako, nima pa negativnih učinkov, ampak prav nasprotno – krepi organizem. Ko sem se pričel ukvarjati s fitomedicino, sem se želel najprej prepričati o dveh pomembnih stvareh:

1. Da zdravilne rastline ne stimulirajo rast tumorskih celic, zlasti tiste rastline, ki so pri zdravnikih v preteklosti vzbujale pomisleke in strah: elevterokok, zlati koren, ženšen, čaga, trpotec itd. Prevladovalo je namreč prepričanje, da t.i. adaptogeni delujejo kot biostimulatorji, kar pomeni, da verjetno stimulirajo tudi rast tumorskih celic. V praktiki pa se je pokazalo, da adaptogeni krepijo organizem, da se lažje bori s tumorji in delujejo na stabilizacijo procesa, zmanjšujejo tumorje, nikakor pa jih ne stimulirajo.

2. V poizkusih na miših, ki smo jih delali v kliničnih študijah, smo ugotovili, da fitoterapija povečuje učinek kemoterapije, radioterapije in operacije. Študije so tudi pokazale, da se je močno zmanjšalo metastaziranje ali zasevanje. Večletne raziskave na Onkofarmakološkem  inštitutu v Tomsku pa so dokazale, da so se adaptogeni izkazali kot koristni zaradi več vrst delovanja: preprečujejo in zavirajo  nastanek raka, ob hkratni uporabi s kemoterapevtiki pa  tudi izrazito, pri večini terapij kar za 60%,  povečajo  učinkovitost kemotarapije. Z uporabo adaptogenov se občutno podaljša čas preživetja pri raku in omeji razvoj metastaziranja. Raziskave so potrdile še eno zelo pomembno ugotovitev: adaptogeni občutno ali pa celo v celoti  zmanjšajo neprijetne stranske učinke kemoterapije.«

Povsem jasno je, da je danes fitomedicina ne le področje številnih raziskav, ampak da v okviru integrativne medicine vstopa v smiselno in koristno uporabo pri zdravljenju kroničnih bolezni in pri lajšanju težav povzročenih z agresivnimi zdravili, predvsem v onkologiji. 

Pri težkih kroničnih boleznih, zlasti pa pri onkoloških boleznih, je podpora fitomedicine še kako pomembna. Dolgo časa je veljalo zmotno prepričanje, da bolniki v času zdravljenja s kemoterapijo in obsevanjem ne smejo uživati hrane in prehranskih dopolnil, ki delujejo kot imunostimulatorji in adaptogeni.  Imunostimulatorji  so snovi (zdravila ali hranila), ki stimulirajo odpornost organizma z aktivacijo ali povečano aktivnostjo komponent imunskega sistema.  Adaptogeni delujejo na povečanje fizične in psihične sposobnosti organizma ter omogočajo njegovo adaptacijo ali prilagoditev na negativne okoliščine kot so bolezen, stres in psihofizične preobremenitve.

Rak je posledica dveh škodljivih dejavnikov: delovanja škodljivih snovi oz. okoliščin in oslabljenega imunskega sistema. Krepak organizem je sposoben izničiti škodljive vplive, zato je potrebno neprestano vzdrževati močan imunski sistem. S krepitvijo imunskega sistema in podporo vsem organom, ki so izpostavljeni stranskim učinkom kemo- in radioterapije se prične in konča vsako zdravljenje malignih bolezni.

Z razvojem znanosti in vse boljšim poznavanjem delovanja imunskega sistema so znanstveniki odkrili, na katerih nivojih bi lahko uravnavali imunski sistem.  Imunoterapija se osredotoča na imunski sistem telesa, ne na sam tumor. Imunski sistem opremi z dolgoročnim spominom, da se lahko nenehno prilagaja raku, s čimer zagotavlja trajno, dolgoročno odzivanje na to bolezen. Imunskemu sistemu omogoča selektivno prepoznavanje in napadanje rakavih celic. Spodbujanje bolnikovega telesa, da z lastnim obrambnim sistemom napade in uničuje rakave celice, lahko poteka na različnih nivojih, od vakcin do stimulacije T-limfocitov, ki učinkovito uničujejo rakave celice. Eno najpomembnejših odkritij v imunoterapiji raka je bilo odkritje nadzornih točk (check-point) rakavih celic in njihovih zaviralcev (inhibitorjev).  Nadzorne točke so receptorji, ki uravnavajo delovanje T-limfocitov. Rakave celice lahko prek njih zavirajo delovanje T-limfocitov in se tako izognejo njihovemu uničujočemu delovanju. Danes farmacija ponuja vrsto zdravil,  ki vsebujejo inhibitorje nadzornih točk, omogočijo aktivacijo T-limfocitov in s tem njihovo citotoksično delovanje – uničevanje rakavih celic.

Ko je bila leta 2015 Nobelova nagrada za medicino podeljena kitajski znanstvenici Youyou Tu za odkritje nove terapije proti malariji, protimalarika Artemisinin,  izvlečka navadnega pelina,  je dr. Thomas Efferth, strokovnjak za fitomedicino z univerze Johannes Gutenberg v Mainzu,  navdušeno zapisal, da jevNobelov odbor  s svojo odločitvijo naravnim snovem dal veljavo in s tem dal usmeritev  za prihodnja raziskovalna področja in naloge. Veliko naravnih zdravil za klinično prakso je že pridobljenih iz naravnih virov. Avermektin in artemisinin sta dva čudovita primera tega. Prepričan je bil, da bo podelitev Nobelove nagrade pripomogla k promociji fitomedicine in bo v bodoče moč tudi maligne bolezni zdraviti na naraven način. Po tem je kemo-imunoterapija postala še bolj zanimiva za farmacijo, fitomedicinska znanja in tudi naravni proizvodi, pa so bili še bolj izrinjeni iz uradne medicine. 

Naše telo ima ogromen arzenal obrambnih sredstev, da se uspešno bori proti boleznim.  Ta obrambni arzenal je potrebno neprestano krepiti, kar je namen tako farmakoimunoterapije kot fitoimunoterapije. Razlike med sintetiziranimi drogami in naravnimi načini imunoterapije so seveda velike. Fitoterapija v nasprotju s farmacevtskimi zdravili nima nobenih stranskih učinkov.

Prof.dr. Nikolaj Vasiljevič Lazarev, fitoterapevt in specialist za adaptogene rastline je l.1959 uvedel termin »stanje nespecifične povečane odpornosti« kot stanje univerzalne zaščitne sposobnosti organizma pred vsemi negetivnimi vplivi.

Zdrav organizem je neposredno povezan z učinkovitim delovanjem imunskega sistema. Imunski sistem ni le prva obrambna linija ob vdoru patogenov, kot so virusi ali bakterije, ampak se vpleta v delovanje živčnega in endokrinega sistema ter je bistvenega pomena pri odzivu na fizični in psihični stres. Kronično obremenjen imunski sistem izčrpava organizem in je vzrok za vrsto bolezni: astmo, revmatoidni artritis, Chronovo bolezen, celiakijo, gastritis, aterosklerozo, debelost, sladkorno bolezen in nekatere vrste raka.

IMUNSKI SISTEM je anatomsko težko opredeljiv, saj ni enoten organski sistem kot na primer obtočila. Sestavljajo ga organi oz. tkiva (kostni mozeg, vranica, priželjc, fetalna jetra, bezgavke itd.), celice (limfociti, makrofagi, dendritične celice itd.) in vodotopne molekule (citokini, komplement, protitelesa itd.). Ves ta splet različnih obrambnih mehanizmov je vpleten v imunski odziv organizma tako ob vdoru virusov kot ob okvarah celice.

Danes razumemo povezanost vseh teh sistemov v celoto in tudi imunski sistem obravnavamo širše, t. j. kot obrambni sistem, ki vključuje mehanske prepreke, biološka in kemična orožja. Z njimi deluje naš organizem predvsem proti tistim dejavnikom, ki jih oceni kot nevarne in jih je potrebno uničiti ali odstraniti.

Svoj imunski sistem pričnemo krepiti s  ČIŠČENJEM ORGANIZMA od parazitov, patogenih mikroorganizmov in toksičnih snovi:

1. Čiščenje črevesja: navadna krhlika (Rhamnus frangula), lan - semena (Linum usitatissimum), navadni repinec – korenina (Arctium lappa), prava kamilica (Matricaria chamomilla), navadni koper (Anethum graveolens) ali fungoterapija dr.Korepanova proti parazitom (lisičke, skorja trepetlike, nageljnove žbice) in za odpravljanje toksinov (agarikus). 2 tedna

2. Čiščenje jeter: peščeni smilj (Helycrisum arenarium), pegasti badelj (Silybum), koruza-laski (Zea mays), prava kamilica (Matricaria chamomilla), rman (Achillea millefolium), čaga (Inonotus obliquus), fungoterapija dr. Korepanova agarikus. 2 tedna

3. Čiščenje sečil: vedno zeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi), brusnica -listi (Vaccinium vitis-idaea), zlata rozga (Solidago virgaurea), debelolistan bergenija (Bergenia crassifolia), njivska preslica (Equisetum arvense), čaga (Inonotus obliquus). 2 tedna

Sledi protokol za  KREPITEV IMUNSKEGA SISTEMA s pomočjo rastlin, ki dvignejo odpornost organizma in vzpostavijo harmonično delovanje vseh njegovih funkcij in sistemov ter ga ščitijo pred škodljivimi vplivi okolja: rožni koren (Rhodiola rosea), rapontika (Rhaponticum), črni ribez -listi (Ribes nigrum), šipek (Rosa majalis), čaga (Inonotus obliquus), elevterokok (Eleutherococcus). 2 tedna

Vse kombinacije zdravilnih sestavin so sestavljene tako, da se med seboj podpirajo, delujejo splošno krepčilno in imajo imunomodulatorni učinek. Vse recepture so sestavljene tako, da so posamenzne sestavine kompatibilne tako med seboj kot tudi z zdravili.  Dvomesečni protokol razstrupljanja in krepitve imunskega sistema se priporoča dvakrat letno – jeseni in spomladi.

Za vzdrževanje homeostaze v organizmu je priporočljivo uživanje treh čajev, ki jih lahko pripravimo samostojno ali v kombinaciji:

- čaj iz listov maline: normalizira ravnovesje soli v telesu

- čaj iz cvetov lipe: odvaja odvečno tekočino iz telesa, pospeši procese presnove

- čaj iz listov gozdnih jagod: čisti in krepi krvne žile

Dr.Korepanov je razvil fitoterapevtske protokole za vrsto bolezenskih stanj, ki so zdaj na voljo tudi pri nas pod blagovno znamko inštituta ALFIT:  za imunski sistem,  jetra,  ščitnico,  ledvice, pljuča, srce, želodec in črevo, pri osteohondrozi in obolenju sklepov,  pri sladkorni bolezni, proti alergijam, za hujšanje, pri visokem pritisku,  pri varikoznih boleznih in tromboflebitu, za moško moč in za prostato. 

Ob upoštevanju EU zakonodaje o nedovoljenih zdravstvenih trditvah rastlin, ki so v teh proizvodih, je nemogoče opisati učinek na zdravje. Kupci fitoterapevtskih proizvodov Alfit v Rusiji dobijo pri proizvodu popolno informacijo o zdravilnem učinku posameznih sestavin, indikacijah in kontraindikacijah. Naši kupci so zaradi uredb EU za to seveda prikrajšani. O zdravilnih učinkih posameznih rastlin iz proizvoda se lahko podučijo iz literature, spleta in mojih zapisov o fitomedicini. 

 

Maria Ana Kolman