Blog
Prijetno branje

Jagode oz. jagodnjak, kot se reče rastlini, na kateri zorijo jagode, naj bi v srednjem veku francoski vojaški inženir, vohun in raziskovalec Amédée-François Frézier  prinesel iz Čila kot darilo angleški kraljici Elizabeti I. Morda so se zato prvotno imenovale “kraljevsko jagodičevje”. Iz teh jagod so kultivirali vrtne jagode, gozdne jagode pa so rasle v Evropi že davno prej, saj jih v svojih delih omenjajo grški in rimski avtorji kot hrano in zdravilo.

O tem, kako so jagode nastale, pa govori stara indijanska legenda:
V davnih časih ljudje niso obolevali. Toda prišel je dan, ko se je nad ljudi zgrnila bolezen. Po deželi se je razlegal jok, ki ga je slišal dobri duh Nanabužu. Da bi v deželi znova zavladala radost, je naredil zdravilo. Hvaležni ljudje so mu priredili zahvalno slavje, saj so v vasi vsi ozdraveli. Toda čez nekaj časa se je bolezen razširila po drugih vaseh in k Nanabužu je iz dneva dan od vsepovsod prihajalo vse več ljudi po njegovo zdravilo. Dobri duh je bil utrujen od množice ljudi in odločil se je, da si bo našel pomočnika, ki bo ljudem predajal zdravilo. Izbral je Odemina ali Dobro srce, sam pa odšel po svetu. Odemin je medtem sprejemal ljudi, jim predajal zdravilo in v zahvalo prejemal darila: dragocene kože in okusno hrano. Prav nič več mu ni bilo potrebno hoditi na lov in delati, saj so ga hvaležni ljudje bogato obdarovali. Sčasoma je postajal vse bolj pohlepen in nad ljudi je pričel pošiljati bolezen, da bi pridobil še več bogastva. Njegovo srce je postalo hudobno, ljudje so se ga pričeli izogibati in Odemin je iz maščevanja z boleznijo okužil ves svet. Ko se je vrnil dobri duh Nanabužu in ugotovil kaj se je zgodilo, je poklical severni veter in mu naročil naj naredi tak vihar, da bo uničil Odemina. Severni veter je zapihal tako močno, da je Odeminu odtrgalo glavo, roke in noge, na tleh je obležalo le srce, v katerem pa se je znova prebudila dobrota. Odemin se je pokesal in prosil Nanabuža, da mu da  možnost popraviti zlo, ki ga je storil. Tako ga je dobri duh spremenil v jagodo, ki ljudem služi kot  zdravilo. 

V ljudski medicini so jagode priporočali kot sredstvo za “osrečevanje srca ". Plodovi jagod so rdeči in imajo obliko srca, kar je bil v preteklosti ljudem zadosten razlog, da so jagodo povezali s srcem, saj so ob empiričnem opazovanju sklepali, da narava z obliko plodov, listov in cvetov človeku sporoča za kateri organ so zdravilni in katere bolezni zdravijo. To empirični ljudsko izkustvo je upošteval že Paracelzus  in ga uporabil pri t.i. signaturnem nauku.
 
Jagode so trajnice  iz družine Rosaceae. So bogat vir biološko aktivnih snovi, kot so sladkorji, vitamini, elementi v sledovih, flavanoidi, antocianini, fenolne kisline itd.  Sinergistično delovanje teh snovi  se kaže v preventivnem in terapevtskem učinku na telo. Jagodni fenoli imajo razstrupljevalni in antioksidativni učinek, modulirajo pa tudi gene, ki sodelujejo pri presnovi, nastajanju novih zdravih celic in obnavljanju  poškodovanih delov DNK.
 
Znanstveniki so dokazali, da jagode vsebujejo več kot 50  snovi, ki delujejo na dobro razpoloženje. Za ublažitev stresa in odpravo negativnih čustev naj bi zadoščalo zaužiti le 150 g  jagod dnevno.  Raziskave o učinku jagod na razpoloženje in zdravje so celo pokazale, da  zaradi bioaktivnih sestavin in visoke vsebnosti cinka v jagodah, uživanje jagod znatno poveča libido tako pri moških kot pri ženskah.  

Listi, plodovi in korenine jagod se v tradicionalni, v  fitomedicini in celo v klasični medicine uporabljajo pri vrsti bolezenskih stanj.

Listi jagod

Liste nabiramo med cvetenjem, odrežemo jih s peclji dolžine do 1 cm, posušimo jih v sušilnicah pri temperaturi 45 ° C ali v zračnem prostoru v tankih plasteh, ki jih občasno premešamo.  Hranimo jih v papirnatih vrečah največ eno leto.

Jagodni listi vsebujejo čreslovine, eterično olje s citralom, flavonski glikozid kvercitrin in njegov aglukon kvercetin, fragarin, 100-482 mg% vitamina C, vitamin E, karotene, tanine,  askorbinsko kislino in fenolne snovi, soli K, Mg, P, Al, Fe, Ba, Sr, B, Ti, Zn, Cu. Ni.
  
Listi so antidiaroik, diuretik, antiskorbutik, tonik, zavirajo  nočno potenje, imajo hipotenzivne, hemostatične, protivnetne, adstrigentne in protimikrobne lastnosti. 
Hipovitaminozo C ali pomanjkanje C vitamina so v tradicionalni medicini zdravili s poparkom jagodnih listov, saj le-ti vsebujejo veliko C vitamina. 
 
O zdravilnem delovanju jagodnih listov so bile opravljene eksperimentalne študije, ki so pokazale, da poparek jagodnih listov upočasni srčni ritem, poveča amplitudo kontrakcij srčne mišice, razširi periferne žile, zniža krvni tlak, poveča pa tudi tonus in krčenje mišic maternice. Zato se poparek jagodnih listov priporoča za krepitev delovanja srca, pri hipertenziji in pri materničnih krvavitvah, zlasti pri prepogosti menstruaciji. 
 
Raziskave so pokazale tudi , da lipidi v jagodnih listih spodbujajo faktor aktivacije trombocitov, klinične študije pa so potrdile, da prevretek jagodnih listov deluje diuretično, hemostatsko, odstranjuje iz telesa soli sečne kisline, širi koronarne ali venčne žile na srcu, kar preprečuje infarkt.
 
Poparek jagodnih listov se v tradicionalni in fitomedicini uporablja za zdravljenje:
boleznih srca in ožilja,  vnetnih bolezni  spolnih organov (prostatitis, orhitis, adneksitis, vaginitis…), bolezni jeter, ledvic, vranice, gastroenteroloških bolezni (gastritis, colitis, enteritis, hemeroidi, razjede na želodcu, dvanajstniku in črevesju in zaprtje), presnovnih bolezni (sladkorna bolezen, protin, rahitis), raspiratornih bolezni (bronhialna astma, prehlad, vročina, kašelj), krvnih bolezni (slabokrvnost, levkemija), vnetnih obolenj (hepatitis, vnetje ustne sluznice in grla),  bolezni živčevja (nespečnost, živčnost).

V uradni medicini se poparek je jagodnih listov priporoča za lažje izločanje nekrotičnih ostankov razpadajočega tumorja. 
Pri bronhialni astmi in gastroenteroloških boleznih se uporablja tudi prevretek jagodnih listov.


Plodovi jagod

Jagode pobiramo zgodaj zjutraj (ko ni več rose) in proti večeru.  Sušimo jih  na zraku ali v sušilnicah 4 do 5 ur pri temperaturi 25 -30 ° C, da večina vlage, ki je v njih, izhlapi, šele po tem pa   v pečici ali sušilniku pri temperaturi 60-65 ° C.  Hranimo jih v papirnatih vrečah največ 2 leti.

Plodovi vsebujejo 80-90% vode, 1,3-1,7 % dušičnih snovi (0,7% beljakovin), 0,2-1% maščob, 4,3-12,7% sladkorjev (1,8-6,7% glukoze, 1,8-6,1 % fruktoze, do 2,3 5 saharoze), 1,3-4,6% celuloze, 5,8-7,7 % pektinov, 0,6-2% organskih kislin (citronska, vinska, jabolčna, salicilna, cimetna), ksilitol, čreslovine, sluzi, fenolne snovi, antocianine, flavonoide, pektine, triterpenoide, 0,04-0,06 mg% provitamina A, 0,03 mg% vitamina B1, 0,07 mg% vitamina B2, 0,5 mg% nikotinske kisline, 24-116 mg% vitamina C, 0,4 mg% vitamina H, 0,4-1,1 % rudninskih snovi (1-30 mg% Na, 104-220 mg% K, 21-29 mg% Ca, 0,8-5 mg% Fe, 10-12 mg% Mg, 0,2-9 mg% Mn, 0,02 mg% Cu, 21-38 mg% F, 14 mg% Cl).

Plodovi  imajo  protivnetne, antiseptične,  diuretične,  hipoglikemične in odvajalne lastnosti, spodbujajo izločanje žolča in holesterola, izboljšujejo hematopoezo in presnovo. Jagode imajo tudi fotoprotektivni učinek - ščitijo kožo pred škodljivimi vplivi UV-sevanja.

Zaradi vsebnosti fenolnih snovi imajo plodovi jagod antialergijski, hipoglikemični  (znižujejo  sladkor v krvi) in hipotenzivni učinek (zmanjšujejo krvni tlak). Te snovi namreč zavirajo encim, ki pretvarja amilazo, glukozidazo in angiotensin.  Eksperimentalne študije so pokazale, da imajo jagode preventivni in terapevtski učinek pri presnovnem sindromu  kot imenujemo skupek povezanih kliničnih in presnovnih dejavnikov, ki pomembno povečujejo tveganje za sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni.    
 
Sveže jagode so v tradicionalni medicini  sredstvo  za zdravljenje gastritisa, razjed črevesja in dvanajstnika (z normalno ali nizko kislostjo želodčnega soka), ateroskleroze, revmatizma, protina, artritisa,  hipertenzije, urolitiaze (ledvični kamni) in holelitiaze (žolčni kamni), cistitisa, diabetes mellitusa, hipokromne anemije (premalo železa v krvi), zaprtja, bolezni vranice, pljučne tuberkoloze, nevrastenije (dolgotrajna izčrpanost živčnega sistema), levkemije, polimenoreje (prepogosta menstruacija) in nespečnosti.
 
V starih zapisih o zdravilnosti jagod je omenjen tudi njihov učinek na trakulje, ki naj bi se jih    zagotovo znebili, če najprej pojemo eno čebulo, takoj nato pa 3 kg jagod. 

 Za zunanjo uporabo lahko uporabljamo jagodni sok in jagodno kašo za zdravljenje ekcemov in sončnih opeklin, odpravljanje ogrcev, starostnih peg in gub. 
 
V Sibiriji plodove uporabljajo tudi za zdravljenje raka grla, prevretek cvetov  za bolezni srca, jagodni sok pa tudi za glavkom in katarakto (1-2 kapljici jagodnega soka v oko). 

Znano je, da si je švedski naravoslovec, botanik in zdravnik Carl von Linee (1707-1778), avtor taksonomije rastlinskih vrst,  protin pozdravil z jagodami.   . 
V sodobni znanstveni medicini se plodovi jagod priporočajo za  prehrano bolnikov z aterosklerozo, anemijo, boleznimi prebavil, pri slabokrvnosti v nosečnosti in po operacijah.

Korenine

Korenine  izkopljemo jeseni ali zgodaj spomladi, jih  operemo z mrzlo vodo in posušimo na zraku v senci ali v zračnem prostoru. Shranjujemo jih v papirnati vreči največ 3 leta.
 
Korenine jagod imajo diuretične lastnosti in se kot prevretek uporabljajo pri driski, vnetju dlesni (in majavih zobeh), protinu, ledvičnih in žolčnih kamnih in pri aterosklerozi. 
   
Načini priprave zdravilnih pripravkov iz jagod:

Poparek posušenih plodov jagod:    2 žlici posušenih jagod prelijemo z 200 ml vrele vode in pustimo pokrito 40 minut.
Poparek listov jagod za zunanjo uporabo (za izpiranje): 20 g (3-4 žlice) dodamo v  200 ml vrele vode, pustimo pokrito 2 uri in precedimo. 
Prevretek  listov  jagod: 2 čajni žlički suhih sesekljanih listov prelijemo s 100 ml vrele vode, pustimo 10 minut pokrito, precedimo. Popijemo 3 x dnevno po 100 ml. 

Kontraindikacije:   uživanje jagod se ne priporoča pri kroničnem vnetju slepiča, dolgotrajni žolčni koliki in gastritisu (z visoko kislostjo želodčnega soka) ter pri alegriji.    
 
Uporaba jagod v tradicionalni medicini in v fitomedicini je pritegnila zanimanje znanosti in opravljenih je bilo mnogo kliničnih študij, ki so izpostavile vrsto  bioaktivnih spojin z močnim učinkom na zdravje in preprečevanje bolezni. Številne študije so preučile koristi uživanja jagod za preprečevanje vnetnih motenj in oksidativnega stresa, zmanjšanje debelosti,   srčnih bolezni, ter za zaščito pred različnimi vrstami raka.

Maria Ana Kolman