Cedrov sodček z zeliščno paro, Ruska Fitobočka

Človeški organizem ima sicer veliko sposobnost prilagajanja na različne okoliščine, pa vendar te sposobnosti niso neomejene. Vedno bolj jasno postaja, da sodoben čas vzporedno s tehnološkim razvojem, prinaša tudi vedno več obremenitev.

Večina ljudi se tako dnevno sooča s problemi fizične in psihične preobremenitve, s stresi in posledično s  pregorelostjo, ki ob nepravilni prehrani in slabih življenjskih navadah vodijo k zmanjševanju kakovosti in celo trajanja življenja.
 



 

Danes poznamo mnogo načinov za odpravljanje negativnih učinkov sodobnega življenja. Med najbolj učinkovitimi so zagotovo tisti, ki so naravni, kar preprosto pomeni, da človeka (ponovno) povezujejo z naravo. Eden izmed teh načinov je savnanje v cedrovih sodčkih z zeliščno paro, ki poleg savnanja deluje tudi kot fitoterapija.

Zgodovina savn sega daleč v  preteklost, o čemer pričajo arheološke najdbe po vsem svetu. Skozi zgodovino so se tako ohranila znanja o zdravilnem učinku savn in danes poleg modernih savn še vedno uporabljamo tradicionalno rusko, finsko, turško (hammam), japonsko (ofuro in santo), irsko peščeno savno itd.

Pri Slovanih je bil blagodejni učinek savnanja  poznan od nekdaj. V sibirski ljudski medicini, pa tudi v tibetanskih samostanih so tako na primer uporabljali preproste cedrove sodčke, v katerih so se ali kopali v vroči vodi z dodatkom zelišč ali pa savnali. Pod sodom so namestili pregreto kamenje, na katerega so polivali zeliščne čaje. V času 1.svetovne vojne so s takšnimi  zeliščnimi kopelmi zdravili vojake, okužene z bartonello quintano in obolele za t.i. volinjsko vročico ali boleznijo rovov.

Leta 1970 je hakazijski zeliščar in fitoterapevt Vasilij Grigorjevič Podtrebkov cedrov sodček opremil s parnim generatorjem. Ker je v Rusiji savnanje tradicija, je izdelek hitro postal zanimiv ne le za domačo uporabo, ampak tudi za zdravilišča, fitomedicinske centre, SPA centre, kozmetične salone in tudi za fizioterapevte. Znano je na primer, da ruski biatlonci na priprave in tekmovanja vozijo s seboj svojo fitobočko, kot cedrov sodček z zeliščno paro imenujejo v Rusiji. Uporaba t.i. fitobočke je namreč pri testni skupini 130-ih športnikov olimpijcev, ki so se vsak dan po 15 min v njej savnali, pokazala izjemen učinek na njihovo zdravje in sposobnosti, saj so se njihovi športni rezultati izboljšali za kar 72%. To je med drugim tudi posledica sprostitve mišic, saj visoka temperatura pospeši razgradnjo povečane količine mlečne kisline, ki se pri športnih obremenitvah nabere v mišicah.

Savna v Rusiji ni le tradicionalna vroča kopel, ampak ima tudi terapevtski učinek. Iz davnine se je tako v Rusiji ohranil rek: “Tisti dan, ko se savnaš, se ne boš postaral!” Sibirci slovijo po odličnem zdravju, vzdržljivosti in moči, čeprav živijo v zelo težkih življenjskih pogojih. Eden od razlogov za to je tudi redna uporaba savne, kar je del njihove kulture.

Cedrov sodček z zeliščno paro je podoben navadnemu lesenemu sodu. Izdelan je iz lesa sibirske cedre, stare od 300 do 400 let. Uporablja se les spodnjega dela debla sibirske cedre, ki ima premer vsaj 1 m. V njem je pregrada, na kateri se sedi. Na sprednjem delu soda so nameščena vrata, skozi katera vstopimo v sod. Zgornji pokrov ima izrezano odprtino za glavo. Generator pare dovaja v sod paro pod tlakom in temperaturo, ki ju določimo z regulatorjem. V posebno posodo v generatorju pare se dodajajo sveža ali posušena zelišča ali eterična olja. Temperaturni režim je praviloma od 42 do 45ºC, priporočljivi čas tretmaja je 15 min.

Dimenzije okrogle fitobočke so: višina 128 cm, premer 79 cm.
Dimenzije ovalne fitobočke so: višina 128 cm, širina 79 cm, dolžina 87 cm.

Za izdelavo sodčka se ne uporabljajo nobena lepila. Kot premaz pa služi smola sibirske cedre ali živica, ki se odlikuje z visoko vsebnostjo fitoncidov.  Znano je, da ima prav sibirska cedra, ki je med narodi Sibirije simbol zdravja, moči in dolgoživosti, največ fitoncidov. Poleg zeliščnih dodatkov za parjenje imajo glavni terapevtski učinek prav fitoncidi. Termin fitoncidi je leta 1929 v znanost uvedel  Boris Petrovič Tokin (1900-1984), doktor bioloških znanosti in rektor Univerze v sibirskem Tomsku, ki je raziskoval rastlinske baktericide z  antimikrobnimi lastnostmi. Izraz  fitoncidi je sestavljenka iz gr. besede phyto – rastilna in lat. besede caedo – ubijam. Dr.Tokin je ugotovil, da je »v cedrovih gozdovih od 200 do 300 bakterijskih celic na 1 m3 zraka, kar praktično pomeni, da je zrak skoraj sterilen. Medtem je celo po medicinskih normah v operacijskih prostorih dopustnih na 1 m3  zraka 500 do 1000 nepatogenih mikrobov. Fitoncidi, ki jih izločajo cedre, delujejo proti  zdravju škodljivim mikroorganizmom.

O učinku fitoncidov, rastlinskih baktericidov z močnim antimikrobnim delovanjem, ki so v lesu, smoli, olju in iglicah sibirske cedre, je bilo opravljenih precej raziskav. Fitoterapevtsko delovanje fitobočke dopolnjuje tudi zdravilna moč rastlin, ki jih dodajamo v izparilnik.    Dr.Korepanov poleg vsakodnevnega  savnanja v savni iz lesa sibirske cedre  za krepitev imunskega sistema podaja še priporočila za uporabo izbranih zdravilnih zelišč v izparilniku pri določenih zdravstvenih težavah. Med množico le-teh sem izbrala tista, ki so del našega naravnega okolja ali pa dostopna kot eterična olja:

OSTEOHONDROZA, ARTRITIS, REVMA in drugi  degenerativni ter distrofični procesi v tkivih: močvirski sabelnik (Comarum palustre) , divji kostanj (Aesculus), navadna breza (Betula pendula),  njivska preslica (Equisetum arvense),  rožmarin (Rosmarinus officinalis), šentjanževka (Hypericum perforatum)
Močvirski sabelnik regenerira kostne in hrustančne strukture, odpravlja bolečine,  normalizira sestavo in količino sklepne tekočine. Breza (listje) odpravlja vnetje in ima diuretični učinek. 
Njivska preslica  pospešuje raztapljanje soli, krepitev kostne mase in odpravlja vnetja. 
Divji kostanj regenerira poškodovane strukture, odpravlja vnetja, zmanjšuje bolečine. 
Rožmarin in šentjanževka pa  dvigata razpoloženje, lajšata bolečine in delujeta protibakterijsko. 

BOLEZNI DIHAL: rožmarin (Rosmarinus officinalis), materina dušica (Thymus), evkalipt (Eucalyptus), žajbelj (Salvia officinalis) , eterično olje sibirske cedre.
Te zdravilne rastline imajo močno antiseptično delovanje, odpravljajo vnetja, spodbujajo aktiviranje zaščitnih funkcij organizma, ustavijo razvoj patogene mikroflore, lajšajo težave pri dolgotrajni kronični bolezni dihal, tudi če klasično zdravljenje ne daje želenega učinka. Obenem izboljšajo presnovo, kar prispeva k učinkovitemu čiščenju organizma.

SPLOŠNA KREPITEV ORGANIZMA: veliki oman (Inula helenium), rapontika (Leuzea carthamoides), materina dušica (Thymus), gorski bor (mladi storžki), semena kakava.
Indikacija za uporabo teh zelišč so vsa stanja, za katere je značilen zmanjšan imunski odziv telesa: po težki bolezni, splošna zastrupitev, uživanje močnih zdravil, astenija, sindrom kronične utrujenosti, fizična in psihična preobremenjenost. Vse te rastline delujejo kot imunostimulatorji, veliki oman aktivira presnovo, pospešuje krvni obtok, pomirja; borovi storžki pomagajo krepiti zaščitno moč organizma in pospešujejo čiščenje organizma; materina dušica obnavlja tonus in deluje proti depresiji.

PROTI CELULITU: močvirski oslad (Filipendula ulmaria), japonska sofora (Styphnolobium japonicum), divji kostanj (Aesculus) , ptičja dresen (Polygonum aviculare)
Te rastline imajo močan anticelulitni učinek: izboljšajo mikrocirkulacijo in presnovne procese v podkožnem tkivu, pospešijo odstranjevanje odpadnih produktov in odvečnih tekočin, normalizirajo  endokrine procese, spodbujajo krvni obtok in pospešijo hujšanje. 

ZELIŠČA ZA OTROKE: navadni hmelj (Humulus lupulus), ptičja dresen ( Polygonum aviculare), materina dušica (Thymus), evkalipt (Eucalyptus), prava kamilica (Matricaria chamomilla), dobra misel (Origanum vulgare).
Te rastline se priporočajo pri otrocih z astmo, bronhitisom, pri živčni razdražljivosti, oslabljenem imunskem sistemu, pri nenormalni črevesni flori. Vsebujejo eterična olja, ki znižujejo in preprečujejo alergijske reakcije, odpravljajo vnetja, odpravljajo krče in pomirjajo.

Dr.Korepanov v svoji novi knjigi z naslovom »Obrazi rastlin – rastlinski svet v očeh zdravnika« poudarja, da imajo rastline tako kot ljudje svoj značaj, ali kot pravi on »svoj obraz«, in priporoča ljudem, da si ne glede na farmakološke vsebnosti rastlin, rastline izberejo tudi sami po ključu »notranjega glasu« oz. simpatije. Zdravnikom pa priporoča, da v svoji klinični praksi nasvetom pacientom, da čim več časa preživijo v naravi, dodajo tudi priporočilo, naj si tam naberejo tudi kakšno zdravilno rastlino.

Košarica
Na vrh
Na vrh