Vse tri sestavine iz serije profesionalne fito- in fungoterapije dr.Korepanova veljajo za močno protitumorsko sredstvo in v kombinaciji delujejo splošno krepčilno.

ČAGA (Inonotus obliquus) je olesenela goba, ki parazitira breze. Ima svetlo rjavo notranjost in črno zunanjo plast. Uporabljata se oba dela, ki pa imata različne učinkovine. V notranjem delu je večja vsebnost polisaharidov, v zunanjem delu pa je več melanina, tritertena in antioksidantov. Čaga, ki jo zmeljejo, ima  zato temno rjavo barvo z vidnimi črnimi drobci. Že po tem lahko prepoznate resnično pravo čago, certifikat pa dokazuje njen izvor in klasifikacijo. Večina čage, ki se ponuja po spletu je le zmlet notranji del gobe, ki jo je lažje zmleti. Taka čaga je svetlo rjave barve in se prodaja kot prehransko dopolnilo in ne kot zdravilo.

Čaga je olesenela goba, ki parazitira breze. Zaradi svojih farmakološko aktivnih sestavin je v farmakopeji uvrščena med medicinske gobe. Uporaba čage pri zdravljenju je bila menda znana že 5600 let pr.n.št. v ljudskem zdravilstvu zlasti v Aziji, zadnjih 50 let pa jo uporabljajo tudi na Zahodu tako v uradni kot komplementarni medicini. Zgodovinski viri navajajo, da si je ruski car Vladimir Monomakh v 12.stoletju pozdravil raka na ustnicah s sibirsko čago. Od 16.stoletja dalje je znana uporabe čage v evropski fitomedicini pri zdravljenju raka, gastritisa, luskavice, kožnih bolezni, bolezni sklepov in tuberkuloze. Na Finskem je bila čaga od nekdaj cenjena kot izvrstno zdravilo v ljudskem zdravilstvu. Leta 2000 je Finski urad za zdravstvo zaradi interesov farmacije prepovedal prodajo čage, češ da je v skladu z uredbo EU uvrščena na seznam »novih izdelkov«, ki se niso uporabljali pred letom 1997 ne na Finskem ne v drugih državah EU. Vendar se je civilna iniciativa uprla in čaga se je vrnila na trg. Tisto, kar  sicer imenujemo »čudežno delovanje« čage, je pravzaprav njena sposobnost, da lahko izzove apoptozo rakave celice. Kako čaga »ve« katero celico je potrebno uničiti – ali kako je lahko narava bolj modra od znanosti, ki je vendar razvila vrsto preparatov za kemoterapijo, ki ubijajo tumorske in zdrave celice? Čaga ima sestavine, ki zavirajo oksidacijo prostih radikalov, inducirajo proizvodnjo interferonov in »popravljajo« DNK. Betulinska kislina, ki je sestavni del čage, je v zadnjih letih postala predmet raziskav in proučevanj za uporabo kot kemoterapevtsko sredstvo. Čaga vsebuje velike količine betulinske kisline v obliki, ki se lahko uživa peroralno. Poleg tega vsebuje bioaktivne sestavne, ki delujejo kot imunostimulatorji, imunomodulatorji, adaptogeni in antioksidanti. 

Vrsta ozdravitev pacientov, ki so po neuspešnem medicinskem zdravljenju ali vzporedno z zdravljenjem, ki ni bilo uspešno, uživali sibirsko čago, je vzbudila zanimanje znanosti po vsem svetu. V zadnjih 40 letih je bilo tako izvedenih več kot 1600 znanstvenih raziskav, ki so potrdile izjemno delovanje sibirske čage in jo uvrstile tudi med naravna zdravila proti raku.

Leta 1998 je bila opravljena klinična študija na Poljskem, ki je dokazala zaviralen učinek čage na rast tumorja. Študija je pokazala, da betulin deluje zelo selektivno pri tumorskih celicah, ker je notranji pH tumorskih tkiv nižji kot pri zdravih tkivih, betulinska kislina pa je aktivna le na teh nižjih ravneh. Tako betulinska kislina inducira apoptozo (programirana celična smrt) samo v tumorjih in ne v zdravih celicah. Znanstvene študije na Finskem in v Rusiji so potrdile učinkovanje čage na rak dojke, maternice, prostate, jeter in želodca, pa tudi na hipertenzijo in sladkorno bolezen. Svetovno priznani fitolog David Winston trdi, da je čaga najmočnejše zdravilo proti raku, ker krepi imunski sistem, deluje protivnetno, protitumorsko, popravlja napake v DNK in ima tudi anti mutageno delovanje. Čaga vsebuje izjemno veliko superoksid dismutaze (SOD), ki je eden najmočnejših antioksidantov. Zadnje znanstvene študije so dokazale, da čaga poveča aktivnost celic ubijalk kar za 300%, krepi imunski sistem, zavira rast bakterij in virusov oz.deluje protivnetno. Visoka vsebnost beta-gluken-polisaharidov in mineralov spodbuja imunski sistem. Največjo vsebnost različnih kompleksov antioksidantov ima prav črna čagina skorja oz. njen kromageni kompleks – melanin. V črnem delu čage je kar 28-30%  polisaharidov. Na Japonskem je čaga priljubljena tudi kot kozmetično sredstvo za odpravljanje starostnih peg in problemov s pigmentacijo kože. Kot močan adaptogen čaga tudi stimulira regeneracijo celic živčnega sistema.  Danes se čaga kot tradicionalno zdravilo uporablja pri boleznih prebavil, pri težavah delovanja srčno-žilnega sistema, pri boleznih dihal (tudi pri tuberkolozi), kot simptomatično protitumorsko sredstvo, ki izboljšuje zdravstveno stanje pri splošni oslabelosti organizma (stres, sindrom kronične utrujenosti itd…)

REISHI (Ganoderma lucidum) ali svetlikava pološčenka ima najdaljšo zgodovino uporabe v zdravilne namene. V tradicionalni kitajski medicini se reishi uporablja za zdravljenje zlatenice, vnetja ledvic, visokega krvnega tlaka, vnetja sklepov, nespečnosti, bronhitisa, astme in različnih težav z želodcem in velja za najučinkovitejše sredstvo za krepitev organizma. V več kot 2000 let starih kitajskih spisih Huang Di Nei Jing (Priročnik Rumenega carja) najdemo prve zapise o reishiju in njegov pomen v sistemu petih prvin (wu xing). V kitajskem zdravilskem priročniku Shen´nong Bencaojing iz 1. stol. n.št. je opisanih 252 zdravilnih rastlin in med najpomembnejše priročnik prišteva prav reishi. V vzhodnjaški medicini reishi imenujejo „goba nesmrtnosti“ in „goba kraljev“. Ker ima poživljajoč učinek, ga v kitajski in japonski literaturi povezujejo s podaljšanjem življenja, hitrim okrevanjem, zdravljenjem raka in odpornostjo proti različnim boleznim. V tradicionalni medicini ga uporabljajo pri zdravljenju bolezni jeter, kroničnega hepatitisa, vnetja ledvic, visokega krvnega tlaka, artritisa, živčne izčrpanosti, nespečnosti, bronhitisa, astme, čirov na želodcu, oslabljenosti zaradi dolgotrajne bolezni, slabosti, povišanega holesterola, anoreksije, srčnih boleznih,  bronhialnega kašlja, pri starejših ljudeh, kot protistrup pri zastrupitvi z gobami, v onkologiji kot protitumorsko in preventivno sredstvo pri recidivih, za izboljšanje delovanja srca in jeter, pri alergijah in avtoimunih boleznih.Na Japonskem pa se reishi tudi v uradni medicini uporablja kot dopolnilno sredstvo pri zdravljenju raka, ker zmanjšuje stranske učinke kemoterapije in obsevanja.Znanstvene raziskave so v tej gobi ugotovile približno 400 bioaktivnih snovi: triterpenoide (imajo adaptogene in antialergijske učinke in znižujejo krvni tlak), polisaharide (imajo protitumorske in imunostimulativne lastnosti – spodbujajo aktivacijo makrofagov, celic T in celic ubijalk, kar spodbudi tvorbo citokinov ), nukleotide, sterole, steroide, maščobne kisline, peptide in proteine.  Klinične raziskave so  potrdile, da imajo posamezne spojine svetlikave pološčenke imunomodulatorne, protitumorske, protivnetne, protibakterijske in protivirusne učinke. Poleg tega ugodno delujejo proti nespečnost, učinkujejo hepatoprotektivno, znižajo raven sladkorja in maščob v krvi ter kažejo antioksidativne učinke, tako da vežejo proste radikale in delujejo proti staranju. Danes jo na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike čedalje pogosteje uporabljajo kot alternativni dodatek pri zdravljenju levkemije, raka, hepatitisa in sladkorne bolezni.  Glavna aktivna snov gobe reishi, ki deluje proti rakavim celicam,  so  polisaharidi, ki se vežejo z aminokislinami, aktivirajo tako imenovane T – limfocite in na takšen način uravnavajo imunske reakcije organizma. Številne klinične študije so potrdile, da goba reishi krepi in uravnava imunski in endokrini sistem, ščititi pred nastankom tumorjev, izboljšuje cirkulacijo, odstranjuje škodljive proste radikale, inhibira sintezo DNK rakavih celic, uničuje končno encimsko aktivnost tumorskih celic, pospešuje nastanek makrofagov (naravne celice ubijalke) in uravnava T in B limfocite, ter tako omejuje razrast rakavih celic, s tem pa tudi  zmanjšuje število metastaz, izboljšuje kakovost življenja in ga celo podaljšuje. Dokazano je tudi, da reishi lahko omeji toksične in stranske učinke kemoterapije in obsevanja (utrujenost, izguba apetita, izguba las, „zadušitev“ kostnega mozga, visoko tveganje za razne okužbe), lajša bolečine med kemoterapijo in obsevanjem, povečuje razstrupljevanje jeter in tako izboljšuje njihovo delovanje ter spodbuja obnavljanje jetrnih celic. Zato je zelo pomemben dodatek za bolnike z rakom na jetrih, dobre rezultate pa kažejo tudi klinične študije o podpornem zdravljenju z gobo reishi pri  raku prsi, prostate, ledvic, vranice, trebušne slinavke, požiralnika in črevesja ter pri tumorjih na možganih in pri kožnem raku.Najti gobo reishi v naravi je precej težko. Le redko se namreč  iz trosov razvije goba – ta je sicer najbolj zdravilna, če zraste  na divji slivi. Leta 1972 je nek japonski kmet vzgojil kulturo gobe reishi in jo uspel vzgojiti v umetnem okolju. Od takrat reishi vzgajajo za proizvodnjo različnih preparatov za zdravljenje.

Dr.Korepanov v svoji recepturi uporablja reishi, ki raste na deblih divjih sliv. Zdravilnost divjih sliv je znana v tradicionalni medicini, zato ima tudi goba, ki raste na divji slivi, še večji zdravilni učinek. Kako zelo je bil reishi cenjen na Vzhodu, govori starodavna japonska legenda: revna deklica Fu Lin je slovela  po svoji lepoti, modrosti in marljivosti, bila pa je tako zelo revna, da si ni mogla kupiti niti sandal in zaradi revščine se nihče ni hotel poročiti z njo. Neke noči pa se je Fu Lin v sanjah prikazal prelep mladenič z belimi krili in ji rekel: »Če boš skrbno zalivala staro posušeno divjo slivo na prevalu 2 milji od doma tvojega gospodarja, boš bogato nagrajena.« Dekle je verjelo in vsako jutro je vstajala še v temi, šla z vrčem k potoku po vodo, jo odnesla na vrh prevala in zalivala slivo. Vaščani so se norčevali iz nje in gospodar ji je naložil še več dela, da se ne bi ukvarjala z neumnostmi. Dekle pa je še vedno zalivalo posušeno slivo in jokalo od žalosti nad svojo usodo. Nekega lepega jutra pa se je zgodil čudež: ko je deklica prišla z vrčem vode k svoji slivi, je videla, da je bilo njeno deblo na gosto poraščeno z gobami reishi. Deklica je vedela o visoki ceni teh gob, nabrala jih je in prodala. Nato si je kupila hišo in doto in se kmalu srečno poročila. Od takrat pa na stari sliv gobe reishi niso več rasle, čeprav so se vaščani trudili in jo zalivali. Spoznali so, da so gobe reishi zrasle le za Fu Lin, ki jih je zalivala s svojimi solzami.  

 

NAVADNI REPINEC (Arctium lappa)

je dvoletna rastlina in mu ponekod ljudsko pravijo tudi jež, kencelj, kloš, lepenj, lepir, ovčji prijatelj, podbel, reginec, starec, repil, torica, repivec, repje, veliki osat tudi indijski koren. Repinec ima namreč dolgo ter mesnato vretenasto korenino. Uporabni so sicer vsi deli rastline: korenine, listi in semena.   Korenine so posebej bogate z inulinom, saj ga imajo kar 40 do 70%.  Tradicionalni preparati iz korenine navadnega repinca se uporabljajo pri boleznih sluznice prebavnega trakta in jeter, pri preventivi in dopolnilnem zdravljenju onkoloških bolezni, pri kožnih boleznih in za krepitev las. Znano je, da korenina repinca spodbuja izločanje žolča in seča, ima pa tudi protimikrobno delovanje, uravnava krvni sladkor, ter omogoča očiščenje krvnega in limfatičnega sistema.   V ljudskem zdravilstvu korenine navadnega repinca čistijo kri, odpravljajo sečne in žolčne kamne, blažijo protin in revmo.

 

FUNGOTERAPIJA

PO RECEPTURI  dr. S.V. KOREPANOVA

Tisoče let se že ve, da so se gobe uporabljale ali proučevale za zdravljenje bolezni. Preko dve tretjini smrti povezanih z rakom bi lahko preprečili ali jih zmanjšali, če bi pri zdravljenju uporabljali zdravilne gobe.

Številne znanstvene raziskave v zadnjih tridesetih letih so potrdile učinke tradicionalne uporabe zdravilnih gob in izpostavile tudi njihove imunomodulatorne, protirakave in druge terapevtske lastnosti: protiglivično, protivirusno, protibakterijsko, protiparazitsko, antidiabetično, protivnetno,  hepatoprotektivno delovanje, uravnavanje krvnega tlaka, zdravilno delovanje pri srčno-žilnih boleznih, hiperholesterolemiji, hiperlipidemiji, boleznih ledvic, živčevja in dihal, delujejo pa tudi kot afrodiziak in adaptogen.

Večina raziskav se osredotoča na spojine, ki lahko vplivajo na biološki odziv imunskih celic.

Imunske celice so odgovorne za prepoznavanje in uničevanje mikroogranizmov in tudi za odstranjevanje telesu lastnih odmrlih ali spremenjenih celic. Pri tem sodelujejo makrofagi, nevrofilci, celice ubijalke in dendritične celice, uravnavajo pa ga signalne molekule kot so citokini.

V gobah so odkrili vrsto imunomodulatorjev, ki spadajo me lektine, proteine, terepnoide in polisaharide. Znano je, da so imunski odziv sposobne spodbuditi določene spojine, ki jih zato lahko uporabimo pri zdravljenju raka in pri splošni imunosupresiji, ki je posledica zdravljenja, pri zdravljenju z antibiotiki, kot dodatek cepivom in pri zdravljenju avtoimunih bolezni (Chronova bolezen). V zdravilnih gobah so s kemijskimi analizami odkrili vrsto spojin, ki so sposobne interakcije z imunskim sistemom in lahko spodbudijo ali zavrejo posamezne vidike imunskega odziva, kar pomeni, da delujejo kot imunomodulatorji. Na podlagi znanstvenih študij se prav imunomodulatorji danes vse pogosteje uveljavljajo kot uspešen način zdravljenja raka, poleg kirurškega posega, kemoterapije in radioterapije.

Dr. Sergej Valerjevič Korepanov, ruski onkolog, ginekolog in fitoterapevt iz Barnaula je med zdravilnimi gobami, ki so v kliničnih študijah pokazale najmočnejši učinek izbral  sibirsko čago, reishi in kordiceps. V svojih dolgoletnih raziskavah in proučevanju terapevtskega učinka pri podpornem zdravljenju onkoloških bolnikov je ugotovil, da imajo najmočnejši učinek kombinacije, ki potencirajo delovanje posamezne sestavine in delujejo močneje ter tudi širše – ne le na primarno bolezen, ampak celostno na vse organe oz. biokemijske procese v organizmu. Inštitut Alfit je tako v namen preventive in podpore pri zdravljenju razvil linijo profesionalne fito- in fungoterapije, koncentrate 100% naravnih zdravilnih rastlin in gob, ki so bili sprva vključeni v protokol zdravljenja v Inštitutu Galen, zaradi izjemnih rezultatov in odmevnih kliničnih študij, pa so danes sestavni del terapije v mnogih onkoloških klinikah.

Sestavine proizvodov fungoterapije dr. Korepanova so naravne, nabrane v divji naravi Južne Sibirije oz. Altaja.  V recepturah dr.Korepanova se zdravilne gobe pogosto pojavljajo v kombinaciji dveh različnih vrst gob, pa tudi v kombinaciji z zdravilnimi rastlinami:

- lisičke, skorja trepetlike in nageljnove žbice

- čaga in kordiceps

- čaga, reishi in korenina navadnega repinca 

Maria Ana Kolman